Hej dragi ljudje.
Zadnjih nekaj dni sem preživela v Beogradu. V sklopu projekta POT-VOT sem se družila z mednarodno ekipo pesnikov in pedagogov. Ukvarjali smo se s poezijo. Sodobno poezijo, ki jo želimo prenesti v šolske klopi.
Počela sem popolnoma drugačne stvari kot jih navadno počnem doma.
Distanca pa mi je omogočila, da sem se po dolgo časa vprašala, kam grem in kaj počnem. 🙂
Ugotovila sem, da je bilo v zadnjih dveh letih ogromno vsega. Predvsem lepega. Skupnosti. Druženja. Potovanj. In predvsem dela.
Ugotovila sem, da je nujno, da upočasnim tempo. In storim nekaj, kar si želim že od lanskega aprila.
Se ustavim.
Reflektiram.
Napišem doktorat.
Skrbim za zdravje.
Sebe.
Se sestavim skupaj.
Odločila sem se, da se za nekaj časa nekoliko umaknem.
Še vedno bom vodila Inštitut.
Še vedno bom opravljala obveznosti v sklopu strateškega sveta.
Še vedno bom tudi javno zagovarjala naše kampanje, ko bo to potrebno.
Se bom pa za nekaj časa umaknila z družabnih omrežji.
Pisala doktarat.
Uporabljala samo zasebni telefon in bila dosegljiva na emailu inštituta.
Ne bom dajala osebnih intervjujev.
Govorila bom samo o tekočih vsebinah in kampanjah inštituta.
In si dovolila, da za nekaj časa zmanjšam hrup in tempo.

Se slišimo,

Nika