Danes je svetovni dan beguncev_k. Dan, ko še posebej glasno opozarjamo, da je boj za pravice beguncev_k in migrantov_k pomembnejši kot kdaj koli prej. V svetu živi že več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

 

Varne in zakonite poti v Evropo

Novice o smrtih ljudi v Sredozemskem morju, ki so želeli v Evropi poiskati varnost in možnosti za boljše življenje, skoraj dnevno polnijo naslovnice medijev.

Pred manj kot tednom dni je v grškem morju potonila ladja, na kateri je bilo domnevno med 500 in 700 ljudi. Do sedaj so jih rešili zgolj nekaj več kot 100 … V tej tragični zgodbi najbolj boli dejstvo, da bi katastrofo nepredstavljivih razsežnosti lahko preprečili. Nejasne zgodbe o poteku nesreče, ki jih navajajo grške oblasti, vzbujajo skrb in nezaupanje.

V Amnesty International zahtevamo nujno, temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo o tem, kaj je povzročilo nesrečo in kakšen je bil postopek reševanja. Grške oblasti morajo vsem preživelim in njihovim družinam zagotoviti pomoč in podporo.

Imamo veliko vprašanj in zahtevamo odgovore. Žrtve in njihove družine si zaslužijo transparentnost, resnico in pravico.

 

Stop deportacijam na Hrvaško

V slovenski Amnesty že dlje časa opozarjamo in pozivamo slovensko vlado k ustavitvi deportacij prosilcev_k za azil na Hrvaško. Te v Sloveniji potekajo v skladu z dublinsko uredbo, ki pa ranljive skupine ljudi znova postavlja v nevarnost, negotovost in strah.

Številne mednarodne in nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, že leta opozarjamo na nasilna ravnanja in protipravna vračanja migrantov s strani hrvaške policije. Ugotovitvam je pritrdil tudi Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, Evropska varuhinja človekovih pravic, komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in drugi.

Pomagajte nam zaščititi življenja in pravice ljudi, ki so v Sloveniji poiskali varnost. Podpišite peticijo in zahtevajte, da slovenska vlada ustavi vračanja na Hrvaško. Prosilci_ke za azil potrebujejo vašo podporo in solidarnost. Vsak podpis šteje.

 

Kaj pravijo statistike?

Danes je v svetu 103 milijone prisilno razseljenih ljudi, ki je moralo v strahu za svoje življenje ali varnost zapustiti svoje domove. Med njimi je kar 36,5 milijonov otrok. 32,5 miljonov je beguncev, kar pomeni, da jim azil nudi država, v kateri so zanj zaprosili. Za veliko večino, 74 odstotkov begunk_cev, skrbijo regije v razvoju. Bogatejši svet jim že dolga leta ne pomaga dovolj: niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev_k v svoje države. Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za življenja beguncev_k.

Osemnajst nevladnih organizacij* je na paradni dan, 17. junija, začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivamo, naj spremeni en člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

 

Kaj je pravno priznanje spola?

Pravno priznanje spola je postopek spremembe podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Da bi država svojim prebivalkam_cem omogočila postopek, usklajen s standardi človekovih pravic, mora biti zasnovan na eni sami postavki: samoopredelitvi osebe.

V Sloveniji trenutno to ni mogoče, saj člen pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje.

 

Peticija za pravice trans oseb

V peticiji pozivamo, da se Slovenija pridruži 11 evropskim državam, ki že upoštevajo svetovne in evropske smernice glede ustreznega postopka o spremembi podatka o spolu. Ta postopek mora biti hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije smo podali jasno sporočilo: »Transspolne osebe vemo, da spol, ki nam je bil določen ob rojstvu, ni naš. Transspolne osebe vemo, kdo smo. Čas je, da našo pravico do samoopredelitve udejanji tudi naša država.«

 

Izobražuj se o transspolnosti

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Javni izobraževalni sistemi transspolnosti ne vključujejo v obravnavane vsebine, me_i pa menimo, da je za življenje v odprti družbi ključnega pomena, da se učimo o vseh družbenih skupinah, še posebej ranljivih in manjšinskih.

 

 

Zelo se veselimo našega skorajšnjega srečanja!

Pošiljamo vam opomnik za naše druženje, ki bo naslednji petek, 23. junija ob 18h v Ljubljani. To je opomnik za vse, ki ste se že vpisali preko našega prijavnega obrazca in tiste, ki bi se nam še želeli pridružiti.

Če se še niste prijavili za piknik, to lahko storite tu: https://forms.gle/WoVRLxRbYfUE4cbw7

Vidimo se torej v petek v brunarici parka Savsko naselje (za POP TV), kjer bomo predstavili našo novo kampanjo “Naj Anhovo zadiha”, ki se bo bolj aktivno začela s 1. septembrom, torej s pričetkom zbiranja podpisov za naš predlog zakona, ki bi prebivalcem Soške doline zagotovil lepšo in bolj zdravo prihodnost.

Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, glasbo in seveda obilo druženja.

Upamo, da se vidimo v čim večjem številu!

Vaš,

Inštitut 8. marec

PS: Še na kratko o dogajanju v preteklem tednu …

1. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje ne bomo izgubili brezplačnih zdravstvenih storitev kot so umetna prekinitev nosečnosti, kontracepcija, umetna oploditev itn.

Po dolgih letih diskusij in poskusov, smo končno resnično blizu ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Inštitutu predlog zakona pozdravljamo, a smo ob analizi ugotovili, da je prvotni predlog zaradi nejasnosti v zapisu ukinjal nekatere brezplačne storitve kot so presaditev organov in večino reproduktivnih pravic. V Inštitutu smo zato napisali amandma, ki je opozoril na te napake in ga poslali v Državni zbor. Naša opozorila in skrbi je kasneje potrdila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Naša Tija se je ta teden udeležila odbora v Državnem zboru, na katerem so omenjene napake popravili. Novi amandma bomo še preučili in vas obveščali o novostih.

2. Brezplačna kosila za otroke iz družin pod pragom tveganja revščine še vedno niso zagotovljena z naslednjim šolskim letom

Mineva že skoraj leto dni od začetka našega boja za brezplačna kosila za vse otroke. V Inštitutu se zavedamo, da bo za njegovo uresničitev potrebno nekaj časa. Vseeno pa opozarjamo, da bi bilo potrebno brezplačna kosila zagotoviti vsaj za otroke iz najbolj ranljivih okolji že z naslednjim šolskim letom. Tukaj ne popuščamo. Trenutno niti vsi otroci iz družin pod pragom revščine ne prejemajo brezplačnega kosila. Prejšnji teden na Odboru za izobraževanje, znanost in mladino nismo bili uspešni z amandmajem, ki bi otrokom iz najrevnejših družin zagotovili brezplačno kosilo že s 1. 9. 2023, zato smo ta teden napisali pismo vsaki izmed koalicijskih strank in jim ga osebno predali. V pismih smo jih opomnili na njihove predvolilne obljube in zaveze iz koalicijske pogodbe in pozvali da izkoristijo moč, ki jo imajo in pomagajo najrevnejšim že to jesen.

Tedensko obvestilo o pravnih novostih

 

 

Junij 2023, številka 24 / letnik XXI.

 

>> Nekatera aktualna vprašanja o pogodbi o trgovskem zastopstvu
Pogodba o trgovskem zastopstvu (agencijska pogodba) ostaja nepogrešljivo pravno orodje v mednarodnem poslovanju, preko katerega naročitelj in agent v trajnejšem, zaupnem in soodvisnem razmerju zasledujeta skupni cilj, tj. graditev učinkovite prodajne mreže v skladu z naročiteljevo poslovno strategijo. Posebej jo zaznamujeta njena ureditev z Direktivo EU o agentih in izvzetje iz prepovedanih omejitev konkurence po členu 101/1 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

V prispevku je v luči nekaterih novejših primerov iz evropske sodne prakse ter lani sprejete nove Uredbe in Smernic EU glede skupinskih izjem za vertikalne sporazume obravnavano aktualno razumevanje funkcije t. i. pristnega agenta in nekaj vprašanj v zvezi z odpravnino, ki mu pripada po prenehanju pogodbe. Dotakne pa se tudi pomena modelne agencijske pogodbe, ki jo priporoča Mednarodna trgovinska zbornica (ICC).
 
 

>> Nadaljevanje članka

V DANAŠNJEM TEDNIKU:  
       
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
     
    NE SPREGLEJTE
Obrazložitve zakonodaje
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
     
 
>> Državni zbor znova podprl novelo zakona o izvrševanju proračunov
Državni zbor je po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno odločal o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 ter jo podprl. Vlada je v mnenju, ki ga je sprejela glede vloženega veta, poudarila, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila izpostavljena, ob hkratni skrbi za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
>> EU bo uvedel možnost oddaje vloge za vizum prek spleta
Države članice in Evropski parlament so se dogovorili o pravilih za digitalizacijo vizumskega postopka. Predlog uredbe uvaja možnost vloge za vizum prek spleta in nadomešča trenutno vizumsko nalepko z digitalnim vizumom.
>> Odbor DZ-ja potrdil predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
>> Slovenija naredila napredek na področju pravosodja
>> Za izračun preživnine zdaj na voljo preživninski kalkulator
>> Z direktivo do enakega plačila za enako delo
>> Prekluzija v davčnem postopku
>> Rusija kršila EKČP, zastrupitev Navalnega ostaja neraziskana
 
 

>> Celoten izbor aktualnih novic

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
     
 
>> Stroški upnika v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se upniku povrnejo le stroški, ki so bili potrebni za izvršbo. Pri odločitvi o tem mora sodišče preizkusiti utemeljenost posameznih postavk in ugotoviti, ali so bili stroški potrebni in zakaj.
 
 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse – že več kot 228.980 judikatov slovenskih sodišč

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
     
 
>> Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK)
Z novim Zakonom o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij se zaradi preprečitve škodljivih posledic, ki bi nastale s sočasnim prenehanjem večjega števila rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, odstopa od 50. člena Zakona o rudarstvu.
>> Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (primerjalnik)
Višina regresa za letni dopust za leto 2023 za dejavnost gostinstva in turizma znaša 1.500,00 EUR.
>> Spremembe Pravilnika o zaščiti rejnih živali (primerjalnik)
 
 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 63

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
     
   
Zoran Skubic:
Prost pretok konfesionalne izobraževalne dejavnosti znotraj EU?
  Lara Roškar:
Izzivi izobraževanja na daljavo v času pandemije covida-19
Luka Vlačić:
Socialne dajatve v državi, ki ni ratificirala Protokola št. 1 k EKČP
  Žaklin Butinar:
Slovenija kot nasprotna udeleženka v postopkih mednarodne investicijske arbitraže
 
 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
     
 
Začetek veljavnosti ali uporabe   Povezava na bodočo verzijo zakona:  
 
21. junij 2023   Zakon o dajatvah za motorna vozila (ZDajMV)  
 
21. junij 2023   Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)  
 
 
 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

V prihajajočih dneh je pred nami pestro dogajanje. Že jutri bo v Mariboru potekala otvoritev razstave o izbrisu z naslovom 31 let s(r)amote, v soboto pa se bodo ljubljanske ulice že tradicionalno ovile v mavrične barve na Paradi ponosa. Pošiljamo vam tudi dobro novico, da je Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji, kar predstavlja velik korak naprej v boju proti nasilju na podlagi spola.

 

 Kibla Portalu v Mariboru: 31 let s(r)amote

Vabljeni na otvoritev razstave, ki bo potekala jutri, 15. junija, ob 19. uri v Kibla Portalu.

V razstavi, ki bo na ogled od 15. junija do 28. julija 2023, se izbrisani skozi fotografsko oko Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja. Razstava pa vabi tudi k podpisu aktualne peticije za izbrisane.

 

Parada ponosa v Ljubljani ️‍

V soboto, 17. junija, bo v Ljubljani potekala že tradicionalna Parada ponosa. Na njej bo seveda tudi ekipa slovenske Amnesty. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi.

Dopoldan pa boste našo stojnico našli na Kongresnem trgu na Paradnem mestu. Vabljeni, da nas obiščete.

Kliknite in si oglejte še ostale dogodke, ki potekajo v sklopu meseca ponosa.

 

EU pristopila k Istanbulski konvenciji

Evropski svet je 1. junija 2023 pristopil h Konvenciji o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t.i. Istanbulsko konvencijo. Gre za pomemben korak v boju proti nasilju na podlagi spola, saj se je s tem Evropska unija kot celota zavezala mednarodnim standardom na tem področju.

 

 

Voditeljica dr. Metka Kuhar je v Modri sobi gostila Valentino Horvat Kokalj, kinologinjo in lastnico pasje šole ter dolgoletno prostovoljko v Zavodu PET – Pasji enoti terapevtov. V pogovoru sta raziskali odnos med ljudmi in družnimi živalmi, psi in mačkami.

Večina slovenskih gospodinjstev ima psa ali mačko, pri čemer jih ima tretjina mačko, dobra polovica pa psa. Od tega je dobra tretjina psov in mačk iz zavetišč.

Naš odnos do živali je družbeni konstrukt, ki se spreminja skozi čas in kulturo. Človek je v preteklosti živel v sožitju z naravo in z živalmi ravnal spoštljivo. Vendar pa smo se ljudje v zahodnih družbah s t.i. napredkom postavili v središče. Psi in mačke so imeli dolga stoletja pretežno instrumentalno vlogo. Odnos do živali se je začel spet spreminjati, tudi z znanstvenimi spoznanji, ki kažejo, da so živali zavestna, čuteča bitja. Psihobiolog in nevroznanstvenik Panksepp na primer trdi, da smo vsi sesalci »bratje in sestre pod kožo«, saj si delimo isto temeljno nevrologijo in fiziologijo.

V tokratni epizodi Modre sobe boste izvedeli o pozitivnih učinkih družnih živali na duševno zdravje in o njihovi terapevtski vlogi. Živali namreč lahko pomagajo pri zdravljenju duševnih težav in nudijo občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti. Vrsta študij je pokazala, da družne živali prispevajo k fizičnemu in duševnemu zdravju skrbnikov, zmanjšanju stresa, večji kakovosti življenja, manjši osamljenosti in povečani socialni interakciji. Fizična in kognitivna prisotnost družnih živali poveča samozavest, zmanjšuje stres in poveča uspešnosti pri reševanju nalog.

Številne raziskave tudi kažejo, da so družne živali sposobne zadovoljivo izpolnjevati funkcije figure navezanosti. Živali lahko postanejo kompenzatorne ali vsaj dopolnilne figure navezanosti v odsotnosti ali manku človeških figur navezanosti. Nismo torej le figura navezanosti našim družnim živalim, temveč so to tudi one nam.
CELOTEN PODKAST SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ: https://sensa.metropolitan.si/podkast/zivali-nas-clovecijo-valenitna-horvat-kokalj-o-odnosu-med-ljudmi-in-druznimi-zivalmi-video/

 

Spremljajte pogovore o ČLOVEKU – ŽIVLJENJU – ODNOSIH – DUŠEVNOSTI – DRUGAČNOSTI – DUHOVNOSTI

V avdio in video verziji.

www.sensa.si/modra-soba

Tokrat vam pišemo s pomembno novico o nedavno sprejeti ljubljansko-haaški konvenciji, ki bo služila učinkovitejšemu preiskovanju zločinov proti človeštvu. Ta se prav zdaj med drugim dogaja tudi v Afganistanu, kjer so le zaradi svojega spola preganjane vse ženske in dekleta. V Amnesty opozarjamo na resnost tega zločina in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju.

 

 

 V Ljubljani sprejeta pomembna konvencija za zagotavljanje mednarodne pravičnosti

Med 15. in 26. majem 2023 je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Na njej je bila sprejeta nova ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Ta določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.

 

 

Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola

Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu. Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k odločnim ukrepom.

 

 

Spletna anketa za pedagoške delavce_ke

V okviru izobraževalnega projekta Učite se z Amnesty: z več znanja človekovih pravic gradimo boljši svet bomo pripravili izobraževalne paketke, ki bodo primerni za uporabo pri vrsti predmetov. Da bi jih zastavili čim bolje, potrebujemo vašo pomoč. Zato vam v reševanje pošiljamo anketo.

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Junij 2023, številka 23 / letnik XXI.
>> Ali je prvi stavek drugega odstavka 71. člena ZDDPO-2 v nasprotju s pravom EU?
Slovenski davčni organ lahko določene transakcije slovenskega davčnega zavezanca (pravne osebe ali stalne poslovne enote) s svojo matično družbo iz druge države prekvalificira v prikrito izplačilo dobička in obdavči z davčnim odtegljajem.
Načeloma bi bilo takšno prikrito izplačilo dobička znotraj EU oproščeno plačila davčnega odtegljaja, upoštevaje Direktivo 2011/96/EU, a je slovenski zakonodajalec v drugem odstavku 71. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) izrecno določil, da prikrita izplačila dobička kot posledica neskladnosti s pravili o transfernih cenah niso deležna ugodnosti po Direktivi. Predmetni prispevek je namenjen analizi te problematike.

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Metodologija za oceno učinkov predpisov na različna družbena področja
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav
Slovenija je bila v New Yorku izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za obdobje 2024-2025. Kandidirala je za sedež v vzhodnoevropski skupini, ki ima 23 držav članic, poleg Slovenije pa so bile za obdobje 2024-2025 kot nestalne članice izvoljene še Alžirija, Sierra Leone, Republika Koreja in Gvajana. Izmed naštetih je bila Slovenija edina država, ki je imela protikandidatko, in sicer Belorusijo.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja
Postopek odpusta obveznosti lahko teče le znotraj postopka osebnega stečaja. Če je postopek že končan, stečajni dolžnik pa se zoper končanje postopka osebnega stečaja ni pritožil, zdaj ne more več zahtevati razveljavitve klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in se zoper sklep pritožiti.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG)
V zadnjem uradnem listu objavljen Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki začne veljati 21. junija in v naš pravni red prenaša Direktivo 2014/94/EU, med drugim določa pravila za načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter cilje za vzpostavitev zadostne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestna vozila, mirujoče zrakoplove in plovila. Spreminja tudi nekatera določila Zakona o dajatvah za motorna vozila (od 1. junija 2024) ter določa prenehanje uporabe Uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu.
>> Obvezna razlaga 7. člena Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija
Namen strank podpisnic Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je bil zagotovitev posebnega varstva zaposlenih v primerih finančnega kolapsa javne radiotelevizije in v posledici masovnega odpuščanja delavcev. Vsebina 7. člena aneksa določa višino odpravnin in pogodbenih kazni za take primere in se ne uporablja in ne velja za vodstvene ali vodilne delavce, kot jih določa 41. člen Statuta RTV Slovenija, saj se pogodbene stranke o višini odpravnin zanje niso dogovarjale.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 61 – 62
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
DOBRO JE VEDETI
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Vljudno vas vabimo na seminar z naslovom

 

ZVOP- 2 in ZZpri: Varstvo osebnih podatkov in zaščita prijaviteljev (žvižgačev)

 

ki bo potekal 15. junija  2023 od 9. do 10.30h v spletni izvedbi.

 

Na seminarju bomo obravnavali osnovni namen ZZPri, ki je določitev načinov in postopkov za prijavo kršitev predpisov, o katerih so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, ter njihovo obravnavo in zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi.

 

S sprejetjem ZZPri se tako odpira novo poglavje na temo varovanja podatkov, tako prijaviteljev kot tudi drugih strank, udeleženih v postopku prijave.

 

Na predavanju bomo posebno pozornost namenili prepletanju področja varstva osebnih podatkov in natančneje opredelili potrebne korake, postopke obdelave in njihove zaščite.

 

Posebej se bomo osredotočili na vlogo pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter raziskali odnos med zaupnikom in pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Poleg tega bomo razpravljali o tem, kdo bo lahko dostopal do podatkov in zakaj.

 

Na seminarju bomo pokrili naslednje teme:

  • splošno o ZZPri: osnovni namen in cilji zakona,
  • postopek prijave, obravnave kršitve in zaščita prijavitelje,
  • naloge in odgovornosti zaupnika,
  • izzivi varstva osebnih podatkov, na kakšen način jih rešujemo in odgovornost.

 

Člani DPO kluba imajo 20% popust na kotizacijo (koda DPO20).

Ob prijavi dveh ali več udeležencev vam priznamo 10 % popust.

 

V torek smo na tiskovni konferenci stali skupaj s predstavniki Delavske svetovalnice, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva Alergije, društva Celiac Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenskega društva pedagogov in Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Imeli smo dva skupna cilja: zagotoviti brezplačna kosila za otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine in tik nad njim že v prihajajočem šolskem letu in zagotoviti financiranje plač in materialnih stroškov v okviru javne službe.

Včeraj so v Državnem zboru na seji Odbora za izobraževanje ponovno obravnavali naš predlog za brezplačna kosila.

Brezplačna šolska kosila so tema, ki združuje. V svojih programih jih vključujejo skoraj vse parlamentarne stranke. Zapisana so tudi v koalicijsko pogodbo. Skupaj z drugimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami smo že po prvi obravnavi predloga v Državnem zboru predsednika vlade pozvali, naj poskrbi za najrevnejše otroke in vsaj za njih zagotovi brezplačna kosila v osnovnih šolah. Zaradi škodljivih sprememb zakonodaje je pravico do brezplačnega šolskega kosila v zadnjih letih izgubilo več kot 10.000 otrok.

Koaliciji smo predlagali, naj vlada že v prihodnjem letu dvigne cenzus za subvencijo, da bo za najrevnejše otroke poskrbljeno takoj. Poslanke in poslanci predloga niso sprejeli. Najrevnejšim otrokom bi kosila zagotovili šele leta 2024.

Brezplačna kosila za vse šoloobvezne otroke bi zagotovili leta 2027. Šele takrat želijo urediti tudi kosila v okviru javne službe. Torej 2 šolski leti od trenutka, ko smo podali predlog.

Na odboru smo naleteli na sprenevedanje. Zdelo se nam je, da so se poslanci in poslanke iz nas norčevali. Govorili so o dijakih, čeprav jih v svoj predlog ne vključujemo. Do nas so bili pokroviteljski.

Med sejo je ena izmed poslank celo zašepetala: “Zame so to punčke.”

Druga poslanka je izjavila: “Naši otroci nedvomno ne smejo biti lačni in verjamem, da niso. Če pa so, pa bodo z letom 2024, kot sem že omenila, se bo zvišal cenzus, in prosim vas, ne pretiravajmo.”

Izjava je šokantna tudi zato, ker humanitarne organizacije na seji Odbora niso mogle spregovoriti o stiskah, s katerimi se ljudje soočajo vsak dan. Poslancem in poslankam niso mogli predstaviti primerov iz prakse, ker so se ti odločili, da jih ne želijo slišati.

Predsednica odbora jim namreč ni pustila do besede. Zvezo prijateljev mladine Moste Polje in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter druge organizacije so uradno zavrnili, ker so govorili že na javni predstavitvi mnenj. Pri nekaterih drugih organizacijah, ki so prav tako govorile tudi na javni predstavitvi mnenj, pa ta teden niso bili na naši tiskovni konferenci, te težave niso imeli. Na seji so jim pustili govoriti.

Predsednica odbora je bila z nami iskrena in ob ugasnjenih mikrofonih z nami delila pravi razlog: “Nismo jih povabili, ker so bili z vami na tiskovni konferenci.”

Po seji smo predvsem razočarani. Žalosti nas, da poslanke in poslanci niso imeli posluha za naše zahteve. Otroci iz najrevnejših družin še vedno ne bodo imeli kosila. Javna služba bo uvedena šele leta 2027. V Inštitutu pri vprašanju revnih ne bomo popustili. Nadaljevali bomo z našimi aktivnostmi. Včerajšnjo odločitev Odbora je možno na seji Državnega zbora, ki se bo začela 26. junija, še popraviti. V tem času pa bomo poskusili prepričati poslance in poslanke s podatki, izkušnjami humanitarnih organizacij iz prakse in statistiko. Želimo si, da bi že jeseni otrokom, ki živijo pod ali tik nad pragom tveganja revščine, zagotovili topel obrok.

Vaš,

Inštitut 8. marec