Ali je delo v splošno korist svojeglava diskrecija sodišča?

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Avgust 2022, številka 35 / letnik XX.
>> Delo v splošno korist – zakonita alternativa izvrševanja zaporne kazni ali svojeglava diskrecija sodišča?
Ko sodišče izreče obsodilno sodbo, po načelu individualizacije kazenske sankcije slednjo priredi teži kaznivega dejanja in okoliščinam, v katerih ga je storilec storil. Sodišče izreče kazen v predvidenem zakonskem razponu, lahko pa se odloči tudi za opozorilno sankcijo. Kazenski zakonik (KZ-1) predvideva tudi alternativno izvrševanje zaporne sankcije, pri čemer je ena od alternativ delo v splošno korist. Smisel tega alternativnega ukrepa je, da je za določene storilce kaznivih dejanj bolj smiselno, da se njihova zaporna kazen nadomesti z delom.
Temeljno vodilo, kdaj naj se ta ukrep izreče, bi morala biti družbena koristnost, ki v konkretnih primerih prevlada nad kazenskopravno retribucijo. Več ko družba lahko pridobi od obsojenca, bolj utemeljeno bo, da se mu odobri delo v splošno korist – in obratno, nižja ko je posameznikova koristnost za družbo, manj smiselna je odobritev tega ukrepa. Avtorja se sprašujeta, ali naša sodna praksa zares preverja pogoje družbene koristnosti posameznika, ko se odloča za izrek dela v splošno korist, ali je izrek ukrepa odraz svojeglave sodniške diskrecije. Prav tako pa tudi, ali je ta ukrep sploh smiselno zakonsko urejen.
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Evropski patentni urad uvaja sistematično dopolnilno iskanje starejših nacionalnih pravic
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Energetski dodatek za najranljivejše
Vlada je sprejela Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki predvideva energetski dodatek za ublažitev vpliva draginje na najranljivejše prebivalce.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Izpodbijanje predpisa v upravnem sporu
Predpis oziroma njegova norma morata imeti učinek upravnega akta, da ju je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Neposredno morata urejati pravni položaj konkretno določenih oziroma določljivih oseb, kar pomeni, da po vsebini že pomenita takšno odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi teh oseb, da izdaja nadaljnjih upravnih odločb ni potrebna.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov
Zakon o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE) določa, da se od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023 DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo.
>> Zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije
Od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 se mesečni prispevek posamezne odjemne skupine na kW obračunske moči za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije obračuna v višini 50 %.
>> Ukrep prostovoljnega samotestiranja na virus SARS-CoV-2
Učenci osnovnih šol, dijaki in študentje prostovoljno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, pri čemer se testiranje opravi v domačem okolju.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 111 – 114
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by