Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
>> Delo v splošno korist – zakonita alternativa izvrševanja zaporne kazni ali svojeglava diskrecija sodišča?
Ko sodišče izreče obsodilno sodbo, po načelu individualizacije kazenske sankcije slednjo priredi teži kaznivega dejanja in okoliščinam, v katerih ga je storilec storil. Sodišče izreče kazen v predvidenem zakonskem razponu, lahko pa se odloči tudi za opozorilno sankcijo. Kazenski zakonik (KZ-1) predvideva tudi alternativno izvrševanje zaporne sankcije, pri čemer je ena od alternativ delo v splošno korist. Smisel tega alternativnega ukrepa je, da je za določene storilce kaznivih dejanj bolj smiselno, da se njihova zaporna kazen nadomesti z delom. |
Temeljno vodilo, kdaj naj se ta ukrep izreče, bi morala biti družbena koristnost, ki v konkretnih primerih prevlada nad kazenskopravno retribucijo. Več ko družba lahko pridobi od obsojenca, bolj utemeljeno bo, da se mu odobri delo v splošno korist – in obratno, nižja ko je posameznikova koristnost za družbo, manj smiselna je odobritev tega ukrepa. Avtorja se sprašujeta, ali naša sodna praksa zares preverja pogoje družbene koristnosti posameznika, ko se odloča za izrek dela v splošno korist, ali je izrek ukrepa odraz svojeglave sodniške diskrecije. Prav tako pa tudi, ali je ta ukrep sploh smiselno zakonsko urejen.
|
|
|||||||||||||
|
|
||||
|
|
||||||||||||
|
|
|||||||||||||
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO. |