Prispevki

Spremenili smo datum novinarske konference ob predstavitvi koncertne sezone 2023/24 Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Novinarska konferenca bo v sredo, 31. maja, ob 11. uri v Vetrinjskem dvoru (in ne 30. maja, kot je bilo sprva napovedano).

Za nami je ena najbogatejših sezon Koncertne poslovalnice doslej. Zelo nas veseli, da se lahko podobnega nadejate tudi v prihajajoči sezoni, saj bomo gostili umetnike in umetnice, katerimi se kitijo največja glasbena središča. Če jih omenimo zgolj nekaj: francoski pianist Pierre-Laurent Aimard, zvezdniški flavtist Emmanuel Pahud in virtuozni klarinetist Kevin Spagnolo, Komorni orkester Franza Liszta iz Budimpešte pod vodstvom Istvána Várdaija, Komorni orkester iz Stuttgarta pod vodstvom Thomasa Zehetmairja, Slovaško filharmonijo pod taktirko Daniela Raiskina ter sloviti Ensemble Modern. Piko na i bo dal nastop Kvarteta Ébène, enega najboljših in najbolj iskanih godalnih kvartetov vseh časov.

Program Orkestrskega in Komornega cikla bo predstavila Barbara Švrljuga Hergovich, vodja programa klasične glasbe, program Mladinskega cikla pa producentka Tina Vihar.

Veliko zanimivega imamo povedati, zato vas vabimo, da se nam pridružite!

 

Komorni orkester iz Basla

Heinz Holliger, dirigent

Aleksander Melnikov, klavir

DVORANA UNION

  1. maja ob 19.30

Spored:

Robert Schumann (1810–1856)

Uvertura h Goethejevi pesnitvi »Hermann in Dorothea«, op. 136

Uvod in Allegro appassionato za klavir in orkester v G-duru, op. 92

Koncertni allegro z uvodom za klavir in orkester v d-molu, op. 134

***

Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61

  1. Sostenuto assai
  2. Scherzo: Allegro vivace

III. Adagio espressivo

  1. Allegro molto vivace

Komorni orkester iz Basla že dolga leta sodeluje z uglednim oboistom, skladateljem in dirigentom Heinzem Holligerjem. O tem plodnem sodelovanju so v časniku Badische Zeitung zapisali, da je: »Tisto, kar imata povedati Heinz Holliger in ta neverjetno budni in intenzivno muzicirajoči orkester, silovito. Veliko v tej interpretaciji [Schubertove simfonije] se zdi nadzemsko, kakor da ne bi bilo iz tega sveta.« Sodelovanje Holligerja, ki velja za enega največjih poznavalcev Roberta Schumanna, in baselskih glasbenikov pri interpretacijah glasbe tega skladatelja je novi vrhunec uglašenega sožitja. Komorni orkester iz Basla velja za enega vodilnih komornih orkestrov, ki redno nastopajo na najpomembnejših festivalih in koncertnih hišah po svetu. Pod vodstvom svojih koncertnih mojstrov in izbranih dirigentov izvaja širok repertoar, ki sega od baročne glasbe v zgodovinski izvajalski praksi ter zgodovinsko ozaveščenih interpretacij klasicističnih del do aktualne sodobne glasbe. Za klavirjem se bo glasbenikom pridružil Aleksander Melnikov, ki občinstvo prepriča s svojo držo, češ da mora dobra interpretacija prevetriti konvencije. Ob njegovi prefinjeni igri, prežeti z duhovitimi zasuki, je kritik v Hamburger Abendblattu zapisal: »Ta pianist premore takšno zvočno paleto, občutek za pravi trenutek in zgovornost, da si kar zaželimo poskočiti in preveriti, kaj se pravzaprav dogaja tam med prsti na klaviaturi.« S koncertom zaključujemo Orkestrski cikel in s tem tudi letošnjo koncertno sezono.

V priponki najdete besedilo najave koncerta, fotografije pa so dostopne tukaj: http://dl.nd-mb.si/FOTO_Komorni_orkester_iz_Basla_Heinz_Holliger_Aleksander_Melnikov/

Aprilski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor

 

V prilogi: April 2023 v Narodnem domu – napovednik dogodkov

 

Fotografije najdete na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_APRIL_2023/

 

Münchenski komorni orkester

Christian Tetzlaff, solist na violini in vodja

DVORANA UNION

  1. februarja ob 19.30

V mesecu, v katerem slavimo svoj kulturni praznik, se tudi v Narodnem domu poklanjamo kulturi in umetnosti z vrhunskim koncertom. V okviru Orkestrskega cikla bomo 11. februarja v Dvorani Union gostili enega najbolj cenjenih in najzanimivejših glasbenikov današnjega časa, Christiana Tetzlaffa, ki ga lahko sicer ujamete na odrih najprestižnejših koncertnih dvoran in orkestrov od New Yorka do Tokia.

Na gostovanje, ki ga bomo v anale našega mesta zapisali z velikimi črkami, s Tetzlaffom prihaja Münchenski komorni orkester. Gre za enega tistih izvajalskih korpusov, ki svoj ugled gradijo ne le z edinstvenimi izvedbami, pri katerih glasba zaživi v vsej svoji čustveni nabitosti, temveč tudi z inovativnimi sporedi, ki gradijo na asociativnih povezavah med skladbami, skladatelji in obdobji, s čimer v koncertne dvorane prinašajo svežino in vznemirljivost nenavadnih kombinacij ter presenečenja, ki za vselej ostanejo v spominu.

V priponki najdete besedilo najave koncerta, fotografije pa so dostopne tukaj: http://dl.nd-mb.si/foto_Christian_Tetzlaff-Muenchenski_komorni_orkester_2.2.23/

Vljudno vabljeni!

 

 

 

Andrej Šifrer, 70 let – NIČ proti VEČnosti

VETRINJSKI DVOR MARIBOR

Razstava v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Kranj

Otvoritev razstave bo v četrtek, 2. februarja 2023, ob 18. uri v Preddvorani v Vetrinjskem dvoru.

Andrej Šifrer, eden najbolj priljubljenih slovenskih popularnih glasbenikov, je na glasbeni sceni prisoten že več kot 45 let. V tem času je naštel več kot pol milijona prodanih plošč, kaset in zgoščenk ter prek pet tisoč nastopov. Njegove ponarodele uspešnice, s katerimi so odraščale cele generacije, danes ne predstavljajo le trdne hrbtenice slovenske kantavtorske scene ter železnega repertoarja zabav in praznovanj, temveč tudi zelo visoko postavljeno lestvico vsem, ki so na odre prišli za njim.

Andrej je ob glasbenih uspehih nanizal še celo vrsto drugih. O slednjih bolje kot besede spregovori razstava Andrej Šifrer, 70 let – NIČ proti VEČnosti, ki jo je umetniku ob jubileju namenil Gorenjski muzej iz Kranja.

Na otvoritvi v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri bo obiskovalce skozi razstavo in svoje življenjske mejnike popeljal kar Andrej sam. In ja, skoraj gotovo bo poprijel tudi za kitaro.

 

V prilogi: Andrej Šifrer, 70 let – NIČ proti VEČnosti, razstava, 2. 2. ob 18h

Vljudno vabljeni!

 

Ob boleči izgubi Brigite Pavlič smo v Narodnem domu odprli žalno knjigo. Dragoceni prijateljici, dolgoletni sodelavki, vodji Koncertne poslovalnice, ustanoviteljici Festivala Maribor, glasbeni vizionarki in revolucionarki, ki je s svojo velikopoteznostjo, pogumom in vztrajnostjo Maribor postavila ob bok najuglednejšim festivalom in svetovnim središčem klasične glasbe, se lahko z vpisom vanjo poklonite jutri, 31. 1., ter v sredo in četrtek, 1. in 2. 2., med 10. in 17. uro v avli Narodnega doma (Ulica kneza Koclja 9, Maribor).

Neprecenljiva dediščina

 

Brigita Pavlič je z delom v Narodnem domu Maribor pričela leta 1996, ko je po odhodu Metke Čurman prevzela vodenje Koncertne poslovalnice. Kljub prenekateri dvignjeni obrvi (prišla je iz medijskih voda, po izobrazbi pa je bila diplomirana etnologija in germanistka) se je njeno imenovanje na to mesto hitro pokazalo za pravo potezo. Polna zanosa in pripravljenosti za trdo telo je nemudoma zavihala rokave. Pomnožila je koncertne dogodke, spremenila zunanjo podobo in oglaševalsko strategijo koncertnih programov, uvedla je komentarje in pogovore pred koncerti ter k pisanju komentarjev pritegnila nove muzikološke moči. Tudi največje skeptike je s svojo izjemno intelektualno širino, odprtostjo in nalezljivo energijo kmalu ne le prepričala, temveč pritegnila v svoj krog sodelavcev, v katerem je vselej stavila na iskrene odnose, izmenjavo znanj in izkušenj, sodelovanje in povezovanje.

Svojo drzno vizijo, podkovano z neizmernim optimizmom, pogumom in vztrajnostjo, je pričela uresničevati z obuditvijo Mariborske filharmonije, nadgradila pa s festivalom Glasbeni september, na katerega je ob umetniški podpori Janka Šetinca in Radovana Vlatkovića v Maribor pripeljala mednarodno uveljavljene glasbenike, ki so tudi po zaslugi njene srčnosti, gostoljubnosti in iskrenega prijateljstva Maribor vzeli za svojega ter se vanj redno in radi vračali. S Festivalom Maribor, njenim idejnim projektom, ki je prvič zaživel leta 2008, je koncept festivala kot glasbenega laboratorija razširila in ga postavila na še ambicioznejše temelje. Drzno je začrtala njegovo pot med najvidnejše evropske festivale klasične glasbe ter jo s svojo malone pregovorno trmo začela tudi takoj uspešno uresničevati. K sodelovanju je namreč kot umetniškega vodjo uspela prepričati violinista Richarda Tognettija, vodjo Avstralskega komornega orkestra, enega najbolj cenjenih glasbenih korpusov na svetu. Sledilo je ustvarjalno vrenje in brbotanje, kakršnega so si nekaj let prej le težko zamislili tudi največji optimisti.

Ob nastopih svetovno priznanih glasbenikov se je Festival Maribor lahko pohvalil predvsem z izjemno programsko zasnovo, z inovativnimi sporedi in kreativnimi intervencijami, ki so s premišljeno kombinacijo znanega in preizkušenega ter novih glasbenih iskanj drzno premikali meje uokvirjenega in običajnega. Vse to so seveda opazili obiskovalci, ki so na festival pričeli prihajati od blizu in daleč, celo z drugih kontinentov, zelo kmalu pa se jim je pridružila tudi strokovna javnost. Tuji kritiki in mediji so ime Festival Maribor polni navdušenja in pohval ponesli v svet. Televizija BBC je o festivalskem dogajanju celo posnela dokumentarec, redno pa so ga spremljali tudi novinarji in mediji drugod po Evropi in seveda v Avstraliji.

Sloves Festivala Maribor se je kmalu prenesel tudi na druge glasbene programe, ki se jim je posvečala – od Orkestrskega in Komornega cikla, do koncertnih presežkov na odrih Festivala Lent. Dolg, predolg za tukajšnje naštevanje je seznam vrhunskih projektov, simfoničnih orkestrov in komornih zasedb, dirigentov in solistov, ki smo jim lahko zaploskali po njeni zaslugi.

Kot enega pomembnejših dosežkov Brigite Pavlič v času njenega delovanja na glasbenem področju je treba omeniti še njeno nesebično podporo slovenskim glasbenim izvajalcem. Na festival Glasbeni september je vsako leto povabila mladega neuveljavljenega slovenskega glasbenika, uveljavljeni izvajalci in zasedbe pa so redno nastopali v okviru obeh abonmajskih ciklov. Za posebej učinkovitega za preboj slovenskih glasbenikov na mednarodne odre se je izkazal Festival Maribor, ki ga je vse do konca svojega vodenja leta 2015 načrtno upravljala kot platformo za mednarodne izmenjave. Prav redna festivalska sodelovanja z mednarodno pisano zasedbo v svetu uveljavljenih glasbenikov so za številne slovenske izvajalcev postala odskočna deska in ključ za odpiranje vrat tujih koncertnih dvoran ter botrovala vabilom na turneje z uveljavljenimi zasedbami in orkestri. Mirno lahko zapišemo, da ji je danes zato hvaležna kar cela generacija slovenskih glasbenikov. Tudi tisti, ki so z njo sodelovali kot že uveljavljeni glasbeniki, o njej vselej govorijo v presežnikih in s spoštovanjem.

Zdaj je odšla. A njeno dolgoletno predano in nesebično delo, podkrepljeno s širokim znanjem, večnim optimizmom, pogumom in neomajnim prepričanjem, da »ne gre« ne obstaja, je botrovalo izjemni glasbeni dediščini, katere dragocenosti se danes prav gotovo še ne zavedamo povsem. O njej in njeni vrednosti za mariborski in slovenski glasbeni in kulturni razvoj tudi prejete nagrade, kot je Glazerjeva listina, ki jo je leta 2004 prejela za izjemne dosežke pri organizaciji glasbenega življenja, niti približno ne povedo dovolj.

Zbogom, draga Brigita. Ogromno si naredila. Zaradi tebe je bil ta svet lepši. Za vselej živiš v naših srcih in spominih na tisoče izjemnih trenutkov, ki smo jih delili s teboj.