Februarski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor: FEBRUAR v Narodnem domu
Fotografije najdete na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_FEBRUAR_2023/
| Ob boleči izgubi Brigite Pavlič smo v Narodnem domu odprli žalno knjigo. Dragoceni prijateljici, dolgoletni sodelavki, vodji Koncertne poslovalnice, ustanoviteljici Festivala Maribor, glasbeni vizionarki in revolucionarki, ki je s svojo velikopoteznostjo, pogumom in vztrajnostjo Maribor postavila ob bok najuglednejšim festivalom in svetovnim središčem klasične glasbe, se lahko z vpisom vanjo poklonite jutri, 31. 1., ter v sredo in četrtek, 1. in 2. 2., med 10. in 17. uro v avli Narodnega doma (Ulica kneza Koclja 9, Maribor). |
Neprecenljiva dediščina |
|
Brigita Pavlič je z delom v Narodnem domu Maribor pričela leta 1996, ko je po odhodu Metke Čurman prevzela vodenje Koncertne poslovalnice. Kljub prenekateri dvignjeni obrvi (prišla je iz medijskih voda, po izobrazbi pa je bila diplomirana etnologija in germanistka) se je njeno imenovanje na to mesto hitro pokazalo za pravo potezo. Polna zanosa in pripravljenosti za trdo telo je nemudoma zavihala rokave. Pomnožila je koncertne dogodke, spremenila zunanjo podobo in oglaševalsko strategijo koncertnih programov, uvedla je komentarje in pogovore pred koncerti ter k pisanju komentarjev pritegnila nove muzikološke moči. Tudi največje skeptike je s svojo izjemno intelektualno širino, odprtostjo in nalezljivo energijo kmalu ne le prepričala, temveč pritegnila v svoj krog sodelavcev, v katerem je vselej stavila na iskrene odnose, izmenjavo znanj in izkušenj, sodelovanje in povezovanje. Svojo drzno vizijo, podkovano z neizmernim optimizmom, pogumom in vztrajnostjo, je pričela uresničevati z obuditvijo Mariborske filharmonije, nadgradila pa s festivalom Glasbeni september, na katerega je ob umetniški podpori Janka Šetinca in Radovana Vlatkovića v Maribor pripeljala mednarodno uveljavljene glasbenike, ki so tudi po zaslugi njene srčnosti, gostoljubnosti in iskrenega prijateljstva Maribor vzeli za svojega ter se vanj redno in radi vračali. S Festivalom Maribor, njenim idejnim projektom, ki je prvič zaživel leta 2008, je koncept festivala kot glasbenega laboratorija razširila in ga postavila na še ambicioznejše temelje. Drzno je začrtala njegovo pot med najvidnejše evropske festivale klasične glasbe ter jo s svojo malone pregovorno trmo začela tudi takoj uspešno uresničevati. K sodelovanju je namreč kot umetniškega vodjo uspela prepričati violinista Richarda Tognettija, vodjo Avstralskega komornega orkestra, enega najbolj cenjenih glasbenih korpusov na svetu. Sledilo je ustvarjalno vrenje in brbotanje, kakršnega so si nekaj let prej le težko zamislili tudi največji optimisti. Ob nastopih svetovno priznanih glasbenikov se je Festival Maribor lahko pohvalil predvsem z izjemno programsko zasnovo, z inovativnimi sporedi in kreativnimi intervencijami, ki so s premišljeno kombinacijo znanega in preizkušenega ter novih glasbenih iskanj drzno premikali meje uokvirjenega in običajnega. Vse to so seveda opazili obiskovalci, ki so na festival pričeli prihajati od blizu in daleč, celo z drugih kontinentov, zelo kmalu pa se jim je pridružila tudi strokovna javnost. Tuji kritiki in mediji so ime Festival Maribor polni navdušenja in pohval ponesli v svet. Televizija BBC je o festivalskem dogajanju celo posnela dokumentarec, redno pa so ga spremljali tudi novinarji in mediji drugod po Evropi in seveda v Avstraliji. Sloves Festivala Maribor se je kmalu prenesel tudi na druge glasbene programe, ki se jim je posvečala – od Orkestrskega in Komornega cikla, do koncertnih presežkov na odrih Festivala Lent. Dolg, predolg za tukajšnje naštevanje je seznam vrhunskih projektov, simfoničnih orkestrov in komornih zasedb, dirigentov in solistov, ki smo jim lahko zaploskali po njeni zaslugi. Kot enega pomembnejših dosežkov Brigite Pavlič v času njenega delovanja na glasbenem področju je treba omeniti še njeno nesebično podporo slovenskim glasbenim izvajalcem. Na festival Glasbeni september je vsako leto povabila mladega neuveljavljenega slovenskega glasbenika, uveljavljeni izvajalci in zasedbe pa so redno nastopali v okviru obeh abonmajskih ciklov. Za posebej učinkovitega za preboj slovenskih glasbenikov na mednarodne odre se je izkazal Festival Maribor, ki ga je vse do konca svojega vodenja leta 2015 načrtno upravljala kot platformo za mednarodne izmenjave. Prav redna festivalska sodelovanja z mednarodno pisano zasedbo v svetu uveljavljenih glasbenikov so za številne slovenske izvajalcev postala odskočna deska in ključ za odpiranje vrat tujih koncertnih dvoran ter botrovala vabilom na turneje z uveljavljenimi zasedbami in orkestri. Mirno lahko zapišemo, da ji je danes zato hvaležna kar cela generacija slovenskih glasbenikov. Tudi tisti, ki so z njo sodelovali kot že uveljavljeni glasbeniki, o njej vselej govorijo v presežnikih in s spoštovanjem. Zdaj je odšla. A njeno dolgoletno predano in nesebično delo, podkrepljeno s širokim znanjem, večnim optimizmom, pogumom in neomajnim prepričanjem, da »ne gre« ne obstaja, je botrovalo izjemni glasbeni dediščini, katere dragocenosti se danes prav gotovo še ne zavedamo povsem. O njej in njeni vrednosti za mariborski in slovenski glasbeni in kulturni razvoj tudi prejete nagrade, kot je Glazerjeva listina, ki jo je leta 2004 prejela za izjemne dosežke pri organizaciji glasbenega življenja, niti približno ne povedo dovolj. Zbogom, draga Brigita. Ogromno si naredila. Zaradi tebe je bil ta svet lepši. Za vselej živiš v naših srcih in spominih na tisoče izjemnih trenutkov, ki smo jih delili s teboj. |
V prilogi: Januar 2023 v Narodnem domu Maribor
Fotografije najdete na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_januar_2023/
Vse dobro v 2023!
Z letom 2023 odhajam v pokoj.
Hvala za vaše sodelovanje in pomoč pri delu.
Nadomeščala me bo Maša Stošič
(02) 22 940 25 ● +386 40 355 556
Želim vam vse dobro!
SREČANJA V ČASU – ulično gledališče Ana Mrzla
Torek, 27. 12. 2022, 19.30
Ulična predstava po motivih ljudske pripovedke o Kačji kraljici
Vilinsko mesto se bliža vrhuncu. Čarobne dogodivščine z vilami in vilinci bo okronalo druženje s še enim pravljičnim bitjem – Kačjo kraljico.
Legenda pravi, da je ta nekoč v davnih časih živela na Mariborskem otoku. Prelepa bela kača z zlato krono na glavi je v svoj čarni ris mamila mariborske mladeniče, ki se jim je zahotelo zlata in draguljev. A strupeni gadi, ki so zaklad čuvali, so mnoge pognali v smrt med dravskimi valovi. Ob taisti reki pa je v davnih časih obstajal kotiček, kjer se je življenje odvijalo že v pradavnini, v železni dobi. Nato je zavetje nudil Keltom in Rimljanom, Germanom in Slovanom. Potiho jih je spremljal skozi zgodovino, se z njimi spreminjal, rasel in padal, cvetel in propadal. Danes mu pravimo Vojašniški trg.
V prilogi: Srečanja v času_Ana mrzla na Vilinskem mestu, 27. 12. ob 19.30
Vstop je prost. Vabljeni!
ROJSTVO SONČNEGA KRALJA – potujoče vilinsko doživetje
Sreda, 21. 12. 2022, 17.00
Sprehod od Vetrinjskega dvora do atrija Lutkovnega gledališča Maribor
Majhni in veliki, mladi in mladi po srcu – vilinke in vilinci vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite na prav posebnem dogodku – na čarovniji najdaljše noči. Na praznovanju zimskega solsticija v soju luči in razkrivanju skrivnosti, na paši za oči, ušesa, nos in srca.
Odpravimo se na vilinsko dogodivščino po mestu, ki je včasih v prav zares čarobno. Pospremimo vile na praznovanje rojstva Sončnega kralja od Vilinskega dvora do starega hrasta v deželo Minoritsko, pojmo, vriskajmo, raziskujmo skrite kotičke! Doživimo radost življenja skupaj, zadišimo in zasvetimo v novo, pomagajmo Soncu, da bo začelo podaljševati dan. Na cilju nas čakajo dišeči čaj, topli ogenj in še kaj.
Zimski solsticij je tisti dan v letu, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Sonce se pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe – nato pa se dnevi začnejo daljšati. Za naše prednike je ta prelomen dan veljal kot edino pravo in naravno novo leto.
Da bo dogodek še bolj čaroben, prinesite s seboj svojo lanternico. Navodila za izdelavo najdete v priponki.
V prilogi: Rojstvo sončnega kralja, Vilinsko doživetje, 21. 12. ob 17h
Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let – Predstavitev monografije o Narodnem domu Maribor
Torek, 13. decembra, ob 18. uri
Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30
Sodelujoči: Karolina Babič, Tone Partljič, Franci Pivec, Jerneja Ferlež, Helena Zemljič, Matic Ačko, Tom Veber
Eden pomembnejših projektov ob jubileju, ki je zaznamoval iztekajoče se leto, je bila izdaja monografije Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let. V monografiji smo skozi leposlovna, strokovna in druga besedila zabeležili najpomembnejše ustvarjalne mejnike našega tridesetletnega delovanja in umeščanje zavoda Narodni dom Maribor v širši kontekst mesta, kulture in družbe, preteklosti in prihodnosti.
Obsežno publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku je uredila dr. Karolina Babič, za njeno podobo pa so poskrbeli v Studiu 8. Med njene platnice so ujeta premišljanja domačih in tujih opazovalcev, obiskovalcev in ustvarjalnih sopotnikov naše hiše ter mejniki, dosežki in spomini, ki jih je zapisalo tridesetletno kulturno brbotanje v njej. Slednje so med drugimi prispevali Svetlana Makarovič, Mitja Rotovnik, Radovan Vlatković, Primož Premzl in Karmina Šilec, med avtorji prispevkov pa najdemo tudi Karmen Salmič Kovačič, Bojana Sedmaka, Marka Koširja, Boštjana Narata in Natašo Kramberger.
Kar nekaj piscev bomo gostili tudi na predstavitvi monografije. Urednica Karolina Babič bo v pogovor o knjigi, o Narodnem domu, kulturi, mestu in še čem zapletla Toneta Partljiča, Francija Pivca, Jernejo Ferlež, Heleno Zemljič, Matica Ačka in Toma Vebra, dobrodošla pa bodo tudi premišljanja in opažanja obiskovalcev.
Dogodek izvajamo v sodelovanju z Mariborsko knjižnico v sklopu dogodkov Odprti horizonti.
V prilogi: Predstavitev monografije o Narodnem domu Maribor – torek, 13. 12.
Vljudno vabljeni!
Sporočamo, da se bo zaradi slabe vremenske napovedi spremenila izvedba jutrišnjega Vilinskega Hojatlona:
Pošiljamo vam decembrski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor.
V prilogi: December v Narodnem domu
Fotografije na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_december_2022/
Mesec december je seveda tudi mesec Vilinskega mesta; mesec, ko Maribor postane mesto pravljičnega dogajanja, druženja in ustvarjalnosti. Otvorili ga bomo 2. 12. ob 17. uri v Vetrinjskem dvoru.
Koledar dogodkov najdete v priponki, podrobnejši program in fotografije pa na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Vilinsko_mesto_2022/
V prilogi: Vilinsko mesto 2022 koledar
Prvi koncert Orkestrskega cikla
VELIČASTEN ZAKLJUČEK JUBILEJNEGA LETA
S koncertom enega največjih violinistov vseh časov, Gidona Kremerja, se zaključuje jubilejno leto
Narodnega doma Maribor, ki je letos praznoval 30. obletnico delovanja, in pričenja eden
najbogatejših Orkestrskih ciklov Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
KREMERATA BALTICA
Gidon Kremer, violina
Georgijs Osokins, klavir
Giedre Dirvanauskaite, violončelo
ORKESTRSKI CIKEL 2022/2023
1. abonmajski koncert
Dvorana Union, Maribor
20. november 2022, 19.30
Kremerata Baltica je ime, ki ga v svetu klasične glasbe izrekajo s spoštovanjem. Vrhunska zasedba, ki
upravičeno velja za enega najboljših in najbolj cenjenih komornih orkestrov na svetu, je življenjski
projekt enega najzanimivejših in najvidnejših violinistov vseh časov, Gidona Kremerja. Latvijski
umetnik sodi med tiste velike glasbene osebnosti, ki se v glasbeno zgodovino ne zapišejo le zaradi
svojih vrhunskih (po)ustvarjalnih dosežkov, temveč kot njeni aktivni sooblikovalci. Gidon Kremer je
namreč človek, ki si upa, ki zna in zmore videti in stopiti dlje. Preizprašuje vsako noto, vsako
interpretacijo, vsako odločitev. Njegove izvedbe – igra na Amatijevo violino iz leta 1641 – temeljijo na
poznavanju tradicije a hkrati utripajo s svežino, izvirnostjo in živahnostjo. V zadnjih petdesetih letih
koncertno diskografske zgodovine je umetnik, ki so ga na svetovno glasbeno sceno izstrelile zmage na
vseh najprestižnejših tekmovanjih mladih glasbenikov – od slovitega tekmovanja kraljice Elizabete do
mednarodnih tekmovanj Čajkovski in Paganini – s svojim delom zarisal globoko sled. Sodeloval je z
velikani najrazličnejših estetskih nazorov: igral je tako s Herbertom von Karajanom kot z Leonardom
Bernsteinom, s Claudiom Abbadom in Nikolausom Harnoncourtom, z Martho Argerich in Mišem
Majskim ter Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki. Pri tem je ves čas pred karierne ambicije postavljal
glasbo samo in se izkazal kot velik podpornik živečih skladateljev, posebno vzhodnoevropskih.
Verjetno je zanj ali pod njegovim pokroviteljstvom nastalo več novih vrhunskih del za violino kot za
kogarkoli drugega.
Zato ne preseneča, da tako Gidon Kremer kot Kremerata Baltica nista zgolj vrhunski glasbeni imeni,
temveč pravcati glasbeni instituciji, oboževani in spoštovani po vsem svetu.
Cenjeni gostje letos obeležujejo dva jubileja: petinsedemdesetletnico velikega violinista in
petindvajsetletnico ansambla, v katerem je nemirni, nekonvencionalni in vselej raziskujoči umetnik
zbral glasbene somišljenike in se z njimi podal na drzno, a izjemno glasbeno pot – sam jo je
poimenoval kar pustolovščina. Na njej s svojimi vrhunskimi izvedbami, ki poglobljeno poznavanje
tradicije plemenitijo z utripom svežine in izvirnosti ter koncertnimi sporedi, ki presegajo okvire
standardnega, piše glasbeno zgodovino.
Vanjo se bo s koncertom, ki bo 20. novembra ob 19.30 v Dvorani Union, zapisalo tudi jubilejno leto
Narodnega doma. Ob dveh delih sodobnih skladateljev, Gruzijca Gije Kančelija in Poljaka Miłosza
Magina bomo slišali tudi Koncert v d-molu, BWV 1052 Johanna Sebastiana Bacha ter priljubljeno
skladbo Štirje letni časi v Buenos Airesu. Priredba priljubljene skladbe Astorja Piazzolle za violino in
godala je nastala po naročilu Gidona Kremerja in je zaradi izjemne interpretacije, s katero so navdušili
po vsem svetu, postala kar nekakšen zaščitni znak te zasedbe.
Kakšen uvod v novo orkestrsko abonmajsko sezono! Natanko tak, kot pritiče jubilejnemu letu
Narodnega doma Maribor ter enemu najambicioznejših in najbogatejših Orkestrskih ciklov doslej!
Spored
Miłosz Magin (1929–1999)
Stabat Mater za godalni orkester in timpane
Gija Kančeli (1935–2019)
Middelheim za klavirski trio in godalni orkester
***
Johann Sebastian Bach (1685–1750)
Koncert za čembalo št. 7 v g-molu, BWV 1058 (za klavir in orkester)
I. (ni oznake)
II. Andante
III. Allegro assai
Astor Piazzolla (1921–1992) / prir. Leonid Desjatnikov
Štirje letni časi v Buenos Airesu za violino in godala
I. Poletje
II. Jesen
III. Zima
IV. Pomlad
O IZVAJALCIH:
Kremerata Baltica
Prejemnik nagrade grammy, komorni orkester Kremerata Baltica, ki ga je leta 1997 ustanovil priznan violinist
Gidon Kremer, velja za eno najizrazitejših in najvidnejših mednarodnih zasedb Evrope. Maestro Kremer je
namenoma izbral mlade, navdušene glasbenike, ki znajo pregnati strah pred igranjem v orkestru, s katerim se
soočajo številni profesionalni orkestrski glasbeniki. Jedro umetniške osebnosti Kremerate Baltice je njen
kreativni pristop k programiranju, ki pogosto sega izven ustaljenih poti. S tem pa je botroval nastanku številnih
svetovnih premier del skladateljev, kot so Arvo Pärt, Gija Kančeli, Pēteris Vasks, Leonid Desjatnikov in
Aleksander Raskatov.
V svojih petindvajsetih letih ustvarjanja je orkester nastopil na več kot tisoč koncertih, v več kot petdesetih
državah in več kot šeststo mestih. Njihov široko zastavljen in skrbno izbran repertoar je posnet na številnih,
izjemno priznanih posnetkih. Album s posnetki del M. Weinberga pri Založbi ECM je bil leta 2015 nominiran za
nagrado grammy, leto zatem pa so za posnetek Šostakovičevih klavirskih koncertov z Ano Vinitskajo prejeli
nagrado echo klassik. V letu 2020 je njihov posnetek Weinbergovih simfonij št. 1 in 2, kjer so združili moči s
Simfoničnim orkestrom mesta Birmingham in dirigentko Mirgo Gražinytė-Tyla, prejel nagrado revije
Gramophone.
V letu 2020 se zaradi pandemije koronavirusa člani zasedbe niso mogli sestajati, vaditi, nastopati ali potovati
po svetu kot običajno. Kljub temu člani orkestra, ki živijo v različnih državah, niso izgubili močne želje po
izvajanju glasbe in razveseljevanju občinstva. Glasbeniki, ki živijo v Litvi, so pričeli s pripravo programov in
izvajanjem koncertov v svoji državi, tisti, ki živijo v Latviji, so nastopali v Latviji in Estoniji. Tako sta znotraj
Kremerate Baltice nastali še Kremerata Lithuanica in Kremerata Lettonica.
Kremerata Baltica je obenem tudi posrednik, preko katerega Gidon Kremer deli svoje bogate umetniške
izkušnje z novimi generacijami, obenem pa promovira in navdihuje glasbeno in kulturno življenje v baltskih
državah.
Gidon Kremer
Gidon Kremer se je med vodilnimi svetovnimi violinisti podal na eno izmed verjetno najbolj neustaljenih
kariernih poti. Rojen je leta 1947 v Rigi, kjer se je pri štirih letih pričel učiti igranja na violino. Njegova prva
učitelja sta bila oče in dedek, oba priznana godalca. Pri sedmih letih se je vpisal v tamkajšnjo glasbeno šolo,
kjer je izjemno hitro napredoval ter pri 16. letih prejel prvo nagrado Republike Latvije. Dve leti zatem se je
pričel učiti pri Davidu Ojstrahu na Moskovskem konservatoriju. Prejel je številne prestižne nagrade, med njimi
tudi nagrado Kraljice Elizabete leta 1967 v Bruslju, nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v
Montrealu leta 1969 ter prvi nagradi na Paganinijevem (1969) in na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega
(1970).
V preteklih petih desetletjih je vzpostavil in ohranil svetovno prepoznavnost kot eden najizvirnejših in
zanimivih umetnikov svoje generacije. Nastopil je na skoraj vseh najpomembnejših koncertnih prizoriščih, tako
na recitalih kot z največjimi orkestri Evrope in Severne Amerike, ter sodeloval z mnogimi največjimi dirigenti
preteklega stoletja.
Repertoar Gidona Kremerja je nevsakdanje širok in presunljivo raznolik. Zaobjema celoten spekter mojstrovin
obdobja klasicizma in romantike kot tudi glasbe vodilnih skladateljev 20. in 21. stoletja, kot so Berg, Henze in
Stockhausen. Prav tako se je zavzemal za dela še živečih ruskih in vzhodnoevropskih skladateljev ter izvedel
številne premiere njihovih del, med katerimi so mnoga posvečena prav njemu. Njegovo ime tesno povezujemo
s skladatelji, kot so Alfred Schnittke, Arvo Pärt, Gija Kančeli, Sofia Gubaidulina, Valentin Silvestrov, Luigi Nono,
Edison Denisov, Aribert Reimann, Pēteris Vasks, John Adams, Victor Kissine, Michael Nyman, Philip Glass,
Leonid Desjatnikov in Astor Piazzolla, čigar dela izvaja tako, da spoštuje tradicijo, hkrati pa jih oživlja in
navdihuje s svežino in izvirnostjo. Lahko trdimo, da noben drug solist primerljivega mednarodnega slovesa ni
naredil toliko za promocijo sodobnih skladateljev in nove glasbe za violino kot ravno Gidon Kremer.
Izjemno profiliran umetniški izraz potrjuje tudi več kot 120 Kremerjevih albumov. Številni posnetki so zaradi
izjemnih interpretativnih uvidov prejeli prestižne mednarodne nagrade in priznanja. Na seznamu tako najdemo
nagrade grand prix du disque, nagrado nemških glasbenih kritikov, nagrado Ernst von Siemens, nemški državni
križ zaslug, nagrado Chigianove glasbene akademije, moskovsko nagrado tiumf (2000), nagrado Unesca (2001),
nagrado saeculum Glashütte Original v Dresdnu (2007), nagrado Rolfa Schocka za glasbene umetnosti v
Stockholmu (2008), nagrado za življenjsko delo na Glasbenem festival Istanbul (2010) ter Una Vita Nella
Musica, nagrado Arturja Rubinsteina v Benetkah leta 2011. Leta 2016 je prejel najprestižnejšo izmed vseh,
nagrado praemium imperiale, ki velja za vzporednico Nobelove nagrade za področje glasbe.
Leta 1997 je Gidon Kremer ustanovil komorni orkester Kremerata Baltica, v katerem vzgaja izjemne mlade
glasbenike iz treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Skupaj z orkestrom je v sklopu številnih turnej
nastopil na vodilnih festivalih in koncertnih prizoriščih po svetu. Prav tako je z njimi posnel več kot dvajset
albumov pri založbah Teldec, Nonesuch, Burleske, Deutsche Grammophon in ECM.
Leta 2002 sta Gidon Kremer in Kremerata Baltica prejela grammyja za najboljšo izvedbo manjše zasedbe in
sicer za album After Mozart pri založbi Nonesuch, istega leta pa je ta album prejel tudi nagrado echo klassik. V
letu 2015 so bili glasbeniki za posnetek simfonij Mieczysława Weinberga nominirani za nagrado grammy.
Leta 2015 so pri založbi Deutsche Grammophon izdali album New Seasons, z deli Philipa Glassa, Arva Pärta,
Gije Kančelija in Šigeruja Umebajašija ter pri založbi ECM posebno izdajo s Patricijo Kopačinskajo, ob 80.
obletnici rojstva Gije Kančelija. Oba albuma sta bila izjemno dobro sprejeta s strani kritikov in široke
mednarodne javnosti.
Ob 70. rojstnem dnevu Gidona Kremerja je založba Deutsche Grammophon izdala omejeno izdajo
dvaindvajsetih zgoščenk, na katerih so zbrani posnetki vseh posnetkov del za violino, ki jih je umetnik naredil
za to založbo, ter dva konceptualna albuma s Kremerato Baltico. Na enem od albumov se nahaja prvi posnetek
Schnittkejevega Koncerta za tri. Založba ECM je ob jubileju izdala posnetke vseh Weinbergovih komornih
simfonij.
Prav posebno je Kremer predan odkrivanju del skladatelja Mieczyslawa Weinberga. V letih 2019 in 2021 sta
izšla dva albuma z orkestrskimi in komornoglasbenimi deli.
Gidon Kremer igra na violino Nicole Amatija iz leta 1641. Je avtor štirih knjig, zadnja izmed njih, Pisma
mlademu pianistu, je izšla leta 2013. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike in odsevajo širino
njegovega umetniškega stremenja in estetskih pogledov.
