Prispevki

Napovednik dogodkov – PEKARNA

Mednarodno prostovoljstvo   
Pozni popoldan s prostovoljkami_ci ESE

Predstavitve in druženje | 9. 4. 2024 | 17.00 | Toti DCA

Kratko virtualno potovanje po zanimivostih rojstnih mest in regij naših ESE prostovoljk in prostovoljca s poudarkom na hrani, kulturi, zgodovini ter naravnih lepotah. Poleg fotografij in zanimivih zgodb se obeta tudi nekaj domačih prigrizkov, ki se tradicionalno pripravljajo za ramazanski bajram. < več >

 

Cikel filmski žanri skozi družbeno kritiko    
Matic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju, in hrana

Predavanje | 9. 4. 2024 | 18.00 | OBRAT

Film 2001: Odiseja v vesolju režiserja Stanleya Kubricka je bil v zgodovini obdelan z vseh perspektiv. Vendar pa se tu in tam vseeno pojavi kakšna teorija, ki se zdi preveč odbita ali nenavadna, da bi zares bila deležna resne obravnave in jo zato izpuščajo iz literature. Na predavanju bomo pozornost posvetili eni izmed takšnih teorij. < več >

 

KATIS    
Kritična in medijska pismenost

Delavnica za pedagoške delavke_ce | 11. – 13. 4. 2024 | na spletu in v živo

Usposabljanje za učiteljice_e in strokovne delavke_ce v šolah ter drugih organizacijah za obogatitev učnih procesov z metodami kritične in medijske pismenosti. Spoznale_i bomo teoretska orodja za razvijanje kritičnega odnosa mladih do lastnega znanja in informacij, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. < več >

 

SobaZaGosteMaribor    
Spoznaj rezidentko Danijelo Zajc

Predstavitev | 16. 4. 2024 | 17.00 | OBRAT

Predstavitev, pogovor in druženje s prvo rezidentko na področju uprizoritvenih umetnosti v letu 2024, ki bo v obdobju dvo-tedenskega bivanja v Mariboru razvijala projekt Suspenz. Gre za cikel performansov, zasnovanih na avtoričini osnovni disciplini, zračni akrobaciji, po načelih “site specific”, “live art” in “flash mob” nastopov. < več >

 

Mednarodno prostovoljstvo   
Peach tea film club 5#

Filmska druženja | 17. 4. 2024 | 18.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Vzpostavljamo prijetno vzdušje, ki bo spodbujalo plodne razprave in deljenje izkušenj, ki presegajo vsakodnevne rutine. Prostor za filmske navdušenke_ce, kjer lahko sodelujete v pogovorih in v njih delite različne poglede o filmu in razmisleke, ki se ob gledanju porodijo. Tokrat govorimo o Eternal Sunshine of Spotless Mind. < več >

 

OBRAT   
Razstava »jaz ∞ mi«

Razstava | do 30. 4. 2024 | 13.00 – 18.00 | OBRAT

Izbor študentskih del študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici, ki prevprašujejo družbene in okoljske teme, umetno inteligenco, razmišljanje o prihodnosti brez ljudi, pa tudi skozi intimne refleksije o identitetah, spolu, moči in krhkosti posameznika. Razmislek o sebi in o nas v svetu. < več >

 

Prostovoljsko delo mladih za mlade    
Brezplačna učna pomoč

Učna pomoč | vsak delovnik | november 2023 – junij 2024 | Pekarna Magdalenske mreže

Pri nas poteka brezplačna učna pomoč, ki jo otrokom in mladim že 25 let nudijo mlade_i prostovoljke_ci. Primarno namenjena otrokom in mladim iz deprivilegiranih okoljih in poteka po metodi ena na ena, en otrok, en_a prostovoljka_ec. Par se dobiva enkrat na teden čez vso šolsko leto in skupaj premaguje manjše ali večje učne težave. < več >

 

Prostovoljsko delo mladih za mlade    
Pekarna Dobiš Daš

Kakovostno preživljanje prostega časa | torek, sreda | november 2023 – junij 2024 | različne lokacije

Program pri nas poteka že 15 let in je usmerjen v kakovostno preživljanje prostega časa z otroci in mladimi, ki so iz različnih razlogov izpostavljeni večjemu tveganju za socialno izključenost. Mlade prostovoljke_ci tedensko obiskujejo enoto Mladinskega doma Maribor in Dom Antona Skale ali pa aktivnosti izvajajo v naših prostorih. < več >

 

Svetovanje    
Individualno svetovanje mladim z učnimi težavami, težavami v komunikaciji in medsebojnih odnosih

Svetovanje | po dogovoru | Pekarna Magdalenske mreže

Te pestijo učne težave, težave v komunikaciji in medsebojnih odnosih? Želiš izvedeti več o sebi in življenju nasploh, se s kom posvetovati, ko si v težavah? Pokliči ali piši, da se dogovorimo za termin. Pomoč je brezplačna, anonimnost zagotovljena. < več >

 

Mednarodno prostovoljstvo  
ESE / ESC blog 

Vtisi | kjerkoli, kadarkoli | splet

V okviru programa Evropska solidarnostna enota delujemo kot voditeljska, gostujoča in pošiljajoča organizacija. Trenutno v Mariboru gostimo dve prostovoljki in enega prostovoljca iz Turčije, Bosne in Hrvaške. Vabljene_i k spremljanju njihovih vtisov prostovoljstva pri nas, ki jih mesečno objavljamo na naši strani. < več >

 

Povezani v prostovoljstvu  
Lokalni brskalnik in EVI 

Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org sta se pridružila še dva lokalna, mariborski in novomeški, zaživela je tudi nova spletna aplikacija EVI. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev, z EVI pa lažje vodimo evidence prostovoljk_cev in opravljenega prostovoljskega dela. < več >

 

Podpri nas!    
Nameni del dohodnine naši organizaciji

Dohodnina za donacijo | čim prej | Elektronsko, osebno, po pošti

Sam_a lahko odločaš, za kakšne namene bo porabljen del tvoje že odmerjene dohodnine. Zagotavljamo ti, da ga bomo namenile_i za povezovanje, soupravljanje, angažirano ustvarjanje ter civilnodružbeni aktivizem! < več >

 

Napovedujemo:
Izobraževalno-informativna delavnica o nasilju na podlagi spola     

Prostovoljstvo v Mariboru | 23. 4. 2024 | 10.00 | Pekarna Magdalenske mreže

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

/by

Kmalu bomo začeli zbirati milijon podpisov: pridruži se nam

Zelo smo veseli, da lahko danes z vami delimo pomembne novice glede naše vseevropske kampanje My Voice, My Choice.

Sporočili smo vam že, da je Evropska komisija našo evropsko državljansko pobudo, s katero želimo vsem po EU zagotoviti varen in dostopen splav, ocenila kot ustrezno.

Zdaj čakamo le še uradno registracijo, saj po tem zelo kmalu lahko začnemo skupaj zbirati podpise. Točen datum začetka zbiranja podpisov sicer še ni znan, a pričakujemo, da bomo z zbiranjem podpisov lahko pričeli že proti koncu tega meseca.

Takoj po tem, ko bo Evropska komisija našo evropsko državljansko pobudo registrirala, vam bomo sporoči točen datum začetka zbiranja podpisov!

Zbrati moramo 1 milijon podpisov. Zbirali jih bomo v vseh državah EU s pomočjo naših partnerskih organizacij po Evropi, skupaj z vami pa jih bomo prav kmalu začeli zbirati tudi v Sloveniji!

To pomeni, da so priprave v polnem teku. In ekipa Inštituta 8. marec vsak dan postaja večja!

Preteklo nedeljo smo se v živo dobili s koordinatorji in koordinatorkami, ki bodo koordinirali delo v posameznih regijah Slovenije. Nekatere izmed njih že zelo dobro poznate, nekateri pa so se nam pridružili na novo in se že veselijo, da spoznajo našo krasno, borbeno skupnost.

Veseli smo, da je v Sloveniji toliko solidarnih ljudi, ki se vsakič znova angažiramo in skupaj gradimo lepšo prihodnost. Spremembe se gradijo z majhnimi dejanji solidarnosti. In kot v vsaki kampanji do sedaj bo v njej mesto za vsakogar.

Zato te prosimo, da se pridružiš ekipi prostovoljcev in prostovoljk na tej povezavi.

Že ta četrtek bomo imeli prvi skupni sestanek, namenjen vsem, ki ste se javili, da bi radi pomagali pri kampanji. Vsakemu od vas smo neizmerno hvaležni.

Cilj, ki smo si ga zadali je velik in pomemben.
Zbrati 1 milijon podpisov, prepričati evropske politike, da ga podprejo in zagotoviti dostop do varnega splava 20 milijonom žensk v Evropi, ki ga trenutno nimajo.

Ta cilj bomo lahko dosegli le skupaj.

V pričakovanju vseh naših skupnih akcij in srečanj na ulicah mest in vasi, vas lepo pozdravljamo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Elektrarna vabi

Matej Kejžar: 

PREŽIVLJATI ČAS PLESAJE: GIBANJE AFRODITE

9. april ob 20.00, premiera

10. in 11. april ob 20.00, ponovitvi

Stara elektrarna

Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med Plesom in Koreografijo. Vprašanja vzniknejo: Če je Koreografija vse in povsod, pod kakšnimi pogoji postane odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo?

Nato: brbotanje. Afrodita, boginja ljubezni, lepote in seksualnosti, je vzniknila iz pene, ki je nastala, ko je Kronos razrezal očetove genitalije in jih vrgel v morje. Jean Luc Nancy pravi, da Afrodita predstavlja “valovanje, gibanje preko gibanja, nenehne povratne udarce, pljuskanje …” 

 

Nastanek Afrodite prikliče podobe nepravilnih ritmičnih vzorcev…

 

Vstopnice: 10 €, 7 € (študentje_ke, dijaki_nje, upokojenci_ke)

Rezervacije in informacije: info@bunker.si

 

Predstavo si je mogoče ogledati tudi v okviru Abonmaja Transferzala.

 

Smer Plesa: Matej Kejžar // Plesni ustvarjalci: Lana Hosni (Hrvaška), Luka Švajda (Hrvaška/Belgija), Mark Lorimer (UK/Francija), Mikael Marklund (Švedska), Matej Kejžar // Scena: Petra Veber, Matej Kejžar // Luči: Petra Veber // Produkcija: Pekinpah & Matej Kejžar

NAPOVEDUJEMO

Tatovi podob predstavljajo:

MAD JAKALE V FILMU, KI GA NISMO VIDELI

23. april ob 20.00

Stara elektrarna

/by

NIET po devetih letih z novim SINGLOM

Legendarna slovenska punk rock skupina Niet je devet let po izdaji svojega zadnjega CD-ja V bližini ljudi posnela novo skladbo z naslovom Tema rjove skozi mesto, ki jo izdajamo Pri ZKP RTV Slovenija. Avtorja glasbe sta Igor Dernovšek in Borut Marolt, besedilo je prispeval Igor Dernovšek, aranžma pa je delo celotne skupine Niet. Pesem govori o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni. „Kljub temu, da postajamo starejši, radi pozabimo na bolečino, se raznežimo in raje kot v temo verjamemo v svetlobo na koncu tunela,“ pravijo Niet. Skladba je bila posneta februarja letos v Studiu ORK v Jevnici pod producentsko taktirko Roberta Likarja. Poleg naštetih Igorja, Boruta in Roberta sta na snemanju svoj prispevek dodala tudi preostala člana skupine Niet, Janez Brezigar in Tomaž Bergant. In nenazadnje velja za realizacijo tega snemanja zahvala tudi Sašu Kisovcu, alfa in omegi jevniškega studia, pri snemanju pa je sodeloval tudi Tim Draksler.

 

Tema rjove skozi mesto

Iščem te
Iz bara v bar
Rabim te
Tema rjove skozi mesto

Rdeča šminka
Lesk oči
Smeh in znoj
Groza rjove skozi mesto

Daj da se najdeva to noč
Naj bolečina izgine proč
Naj luna sveti kot nekoč
Poišči me

Sivo jutro
Mrzel dež
Zebe me
Tema rjove skozi mesto

Prenos singla in drugih materialov

 

Nova skladba Nietov je bila sicer narejena v sklopu aktivnosti skupine ob njeni 40-letnici, ki vključuje veliki koncert z gosti pod naslovom Pa tako lep dan je bil v ljubljanskih Križankah, 24. maja, za katerega je bilo v dveh mesecih prodanih že več kot 2/3 vstopnic in bodo kmalu pošle, izdajo dvojne vinilne plošče s posnetki iz vseh ključnih obdobij te legendarne skupine, dokumentarni film in knjigo z istim naslovom, ki jo piše priznani glasbeni novinar Zdenko Matoz.

 

O skupini Niet

Ljubljanska punk skupina Niet je nastala novembra 1983, svoj prvi koncert pa je odigrala takoj po polnoči na novega leta dan 1984 na hardcore zabavi v MC Zgornja Šiška. V prvotni zasedbi so bili Primož Habič (vokal), Igor Dernovšek (kitara) in Aleš Češnovar (bas kitara), na bobnih pa je na prvih posnetkih (vključno z Depresijo) igral Tomaž Bergant Breht.

Niet so bili na začetku del tedaj zelo prodorne ljubljanske hardcore scene, ki je vključevala bande, kot so UBR, Stres DA, Odpadki civilizacije, Tožibabe … V nasprotju z ostalimi, ki so sprva prisegali na pristop Do it yourself, pa so se kmalu odločili za svojo pot in se podali v studio Boruta Činča (klaviaturista legendarnih Buldožerjev), kjer so po seriji osmih večinoma manj kot minuto dolgih hardcore komadov aprila 1984 posneli svoj prvi veliki hit Depresija. Maja 1984 je za bobne sedel prvi stalni bobnar Nietov Tomaž Dimnik, druga vokalistka (ob Habiču) pa je postala Tanja Ukmar. Septembra tega leta so Nieti kot glavne zvezde alter večera nastopili na Novem rocku in povzročili med poslušalci totalno evforijo, ki je po besedah enega izmed navzočih kritikov povzročila, da je šla zaščitna ograja “dobesedno v franže”. Septembra 1984 je pri založbi Škuc izšla kaseta Srečna mladina, ki je zaradi zgolj 200 izdanih kosov postala najbolj presnemavana kaseta v zgodovini slovenske rock glasbe. Decembra 1984 je skupina posnela svojo največjo uspešnico Lep dan za smrt, ki velja danes za eno ključnih skladb slovenskega rocka, v novem tisočletju pa jo je z velikim uspehom priredila tudi zasedba Dan D.

Januarja 1985 je Dimnika na bobnih zamenjal Tomaž Bergant Breht, drugo kitaro pa je prevzel Robert Likar. Leto 1985 je bilo sicer za Niete leto številnih koncertov, od turneje po Franciji do samostojnih nastopov v Parizu, Trstu, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, turneje po Dalmaciji … Maja tega leta so se med drugim uvrstili tudi na finalni večer Yurma (Yu Rock Moment) v Zagrebu, ki je bil tedaj najprestižnejši glasbeni izbor najbolj perspektnih bendov v tedanji Jugoslaviji. V tistem letu so Nieti posneli še dve veliki uspešnici: Vijolice in Februar. Poleti se je od skupine moral posloviti basist Aleš Češnovar, ki je odšel na obvezno služenje vojaškega roka, zamenjal pa ga je Šani Kolbezen. Odšel je tudi Breht, namesto njega je za bobne sedel Dadi Kašnar (ex Martin Krpan). Svoj zadnji koncert v prvem obdobju svojega delovanja je skupina odigrala februarja 1986 na Kodeljevem v Ljubljani skupaj s skupino Paraf, že naslednji mesec pa je moral tudi karizmatični frontmen Primož Habič na služenje v JLA. Leto kasneje mu je sledil še avtor večine skladb Igor Dernovšek, zato bend dve leti ni mogel delovati. Po vrnitvi iz JLA se je skupina znova zbrala leta 1988 in posnela svoji zadnji dve skladbi s Primožem Habičem: Sam in Tvoje oči. Aleš Češnovar je prevzel drugo kitaro, na basu ga je zamenjal Tadej Vobovnik, medtem ko je na bobne znova nabijal Tomaž Dimnik. Še preden naj bi Nieti začeli znova igrati, pa jih je Aleš Češnovar zaradi osebnih težav zapustil in odšel v London. Bend je, kot je tedaj dejal Igor Dernovšek, “zaradi heroina, žensk in pomanjkanja volje”, razpadel.

Potem ko je pomladi leta 1991 zaradi prevelikega odmerka heroina umrl Primož Habič, je v naslednjih letih skupina med zlasti mlajšimi poslušalci dobivala vse bolj kultni status. Srednješolke in srednješolci so si na šolske torbe pisali imena Niet in Nirvana, mladi glasbeniki, bodoče velike zvezde slovenskega rocka, pa so svoje prve glasbene korake začenjali ob skladbah Nietov. Na predlog “očeta slovenskega punka” Igorja Vidmarja se je skupina znova zbrala leta 1993 in pri založbi Kif Kif Žareta Paka izdala svoj prvi CD z naslovom Niet. Na ta CD so poleg komadov s Primožem Habičem uvrstili še štiri nove pesmi v angleščini in dva velika hita: Ruski vohun in Bil je maj, ki jih je odpel Igor Dernovšek. Ob njem so bili tedaj v skupini še Šani Kolbezen na drugi kitari, Tadej Vobovnik na basu in bobnar Pankrtov Slavc Colnarič. Po krajši turneji po Sloveniji je skupina zaradi notranjih nesoglasij že po nekaj mesecih zaključila z delom. Nostalgija za Nieti se je medtem nadaljevala – založba Vinilmanija Records Rolanda Jurečkega je izdala vse do tedaj posnete skladbe na plošči Lep dan za smrt, živo ploščo Niet Live s posnetki s koncertov v Trstu in z legendarnim angleškim punk bendom Angelic Upstarts na Kodeljevem (oboje iz leta 1985).

Ko je že vse kazalo, da se Nieti ne bodo nikoli več vrnili, so leta 2007 sprejeli ponudbo Perota Lovšina, da nastopijo kot gostje na koncertu Pankrtov v Hali Tivoli. Do sodelovanja sicer tedaj ni prišlo, so se pa v pripravah na koncert zbrali v skoraj celotni originalni zasedbi (s Češnovarjem na basu, Likarjem na kitari in Brehtom na bobnih), ob tem pa so v Borutu Maroltu (ex – Prisluhnimo tišini) končno dobili tudi ustrezno zamenjavo za Primoža Habiča. Maja 2008 so navdušili prepolne Križanke, ob tem pa posneli še dva hita: Vsak dan se kaj lepega začne in novo verzijo skladbe Bil je maj. Po vrsti samostojnih koncertov in nastopih na festivalih so se naslednje leto lotili novega podviga, koncerta in plošče Niet – Izštekani, kjer so na splošno presenečenje pri predelavi starih skladb več kot uspešno uporabili godalni kvartet in koncertni klavir. Leta 2010 je skupina končno dočakala izdajo svoje prve plošče, ki ni bila zgolj kompilacija. CD Trinajst, na katerem so bile zgolj nove skladbe (med drugim hiti Beli prah, Dekle izza zamreženega okna, Ti in jaz in noč in večnost) se je povzpela celo na 2. mesto prodanih plošč v Sloveniji. Po znova zelo dobro obiskanem koncertu v Križankah jih je zapustil Aleš Češnovar, ki se je odločil za samostojno pot, zamenjal pa ga je Janez Brezigar. Sledil je nov izziv. Leta 2012 je skupina Niet naredila glasbo za punk-musical Rokovnjači v režiji Mihe Nemca, ki je kot najboljša gledališka predstava leta v Sloveniji zmagal na Tednu slovenske drame v Prešernovemu gledališču Kranj. Po seriji novih nastopov so fantje leta 2015 izdali še eno ploščo V bližini ljudi s hitom Rad imam dež, potem pa za nekaj let zaradi zasičenosti prenehali z delom. Znova so se vrnili na začetku obdobja kovida, a bili, tako kot vsi drugi, prisiljeni počakati na njegov zaključek, po katerem so se na veliko veselje svojih oboževalcev uspešno vrnili na slovenska koncertna prizorišča.

/by

POROČILO MČ TABOR

Na MČ Tabor smo čistili na dveh mestih:

  1. Betnavski gozd: cca 30 udeležencev,
  2. Gozd med Tržaško, Belorusko in Ptujsko cesto: 7 udeležencev.

Nabralo se je veliko smeti, kar je razvidno iz slik. Posebna zahvala gre, poleg seveda vsem udeležencem,  McDond’s-u saj so prispevali kupone za njihove burgerje za udeležence čistilne akcije.

Lep dan,

Mestna četrt Tabor

Metelkova 63

2000 Maribor

T: 02 2201 885

E: polona.erker@maribor.si

 

 

 

/by

Vabljeni k branju Nikine nove kolumne

Nika je v svoji mesečni kolumni za portal Siol pisala tudi o vseh nas.

Pisala je o lažnih novicah, o tovarni zlobe, o tem, kako se vedno znova uspemo povezati in o enem izmed najlepših večerov v njenem življenju.

Med drugim pravi tudi naslednje:

“Veliko lahko dosežemo, če se povežemo v bitkah za socialno državo, za skupnost in za dostojno življenje vseh.

Širjenje lažnih novic, načrtno vzpostavljanje lažne resničnosti, umetno ustvarjanje razlik med nami je zlo, ki nas pogosto ovira, da bi se prepoznali kot soljudje, ki drugim ne želimo slabega, ki lahko sodelujemo in znamo sodelovati in se, če si to dovolimo, lahko tudi spoprijateljimo. Tako nastajajo najlepše zgodbe.

Kot je ta iz Anhovega.“

Lepo vabljeni, da preberete kolumno v celoti, ki je dostopna tukaj.

Želimo vam lep preostanek vikenda!

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Čistilna akcija Ljudske Pisarne v mestni četrti Tabor

V soboto, jutri, 6. aprila med 9. in 13. uro se bomo udeležili velike mestne čistilne akcije v Mestni četrti Tabor, da okrepimo medsebojno sodelovanje s našimi gostitelji. Dobimo se ob 9ih na parkirišču starega Mercatorja, v tistem delu kjer so pokrite garaže. Tam v bližini bomo počistili en manjši gozdiček.
 Osti jarej!
/by

Iranske oblasti lani usmrtile 853 ljudi

Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU
/by

Fotoumato Diwara, Alfred Rodriguez, Istambul Session, Festen ter Sonido Gallo Negro – to je JazzLent 2024

Tudi letošnji JazzLent bo na stičišču kontinentov ter presečišču časa vzpostavljal dialog stilov in vplivov ter ponuja vznemirljivo fuzijo vzhoda in zahoda, izkušenj in mladosti, tradicije in inovativnosti. JazzLent bo v sklopu Festivala Lent 2024  potekal med 25. 6. in 29. 6. na Minoritih – Oder Nove KBM, Maribor.

 

PROGRAM:

 

JAZZLENT 2024
Minoriti – Oder Nove KBM, Maribor

Dinamičen, pulzirajoč, presenetljiv, vnetljiv in nalezljiv – to je JazzLent 2024. Na stičišču kontinentov ter presečišču časa vzpostavlja dialog stilov in vplivov ter ponuja vznemirljivo fuzijo vzhoda in zahoda, izkušenj in mladosti, tradicije in inovativnosti.

Priča bomo slovenski premieri. Prihajajo Istambul Session, turška senzacija s podpisom Ilhana Ersahina, ki s fuzijskim jazzom 21. stoletja kot vihar osvaja svetovne odre. S svojim triom bo na Minoritih prvič gostoval tudi genialni kubanski pianist Alfred Rodriguez, čigar virtuoznost je k sodelovanju zvabila velikane, kot so Quincy Jones, Chick Corea in Wayne Shorter, njegova s karibskim temperamentom začinjena glasbena govorica pa mu je med drugim prinesla tudi nominacijo za grammyja. Kar dvakrat je grammy snubil malijsko kraljico afropopa Fotoumato Diwara, katere edinstveni in z emocijami nabiti vokal seže v srce, naelektrena atmosfera in fantastična produkcija pa zagotavljata najboljše, kar ta hip ponuja svetovna glasbena scena. Prav poseben glasbeni jezik odlikuje najbolje varovano skrivnost pariške glasbene scene. Kvartet Festen se glasbeno navdihuje v svetu filma, navidez standardno jazzovsko zasedbo pa učinkovito presega z rockovsko energijo in atmosfero, v kateri odzvanjajo Pearl Jam, Foo Fighters, Soundgarden in Nirvana. Za vroč in z energijo nabit zaključek bodo poskrbeli Sonido Gallo Negro, udarni devetčlanski mehiški stroj, ki pripravlja psihedelično-žurerski napad na vse čute. Obetata se tropski zvočni kolaž in eksplozija barv, ki bo dokazala, da je (dobro) glasbo moč tudi videti.

Dobrodošli na Jazzlentu 2024 – slavju glasbene raznolikosti in odličnosti, dobrih vibracij ter nebrzdane energije, ki dviga s sedežev in posrka v vrtinec plesa, odkrivanja ter uživanja!

Vstopnice za vse koncerte JazzLenta so že v prodaji: https://www.festival-lent.si/vstopnice/
Alfredo Rodriguez Trio (Kuba)
Torek, 25. 6., 22.00

Alfredo Rodriguez, klavir, vokal
Yarel Hernandez, električni bas
Michael Olivera, bobni

Kubanski pianist Alfredo Rodriguez ima za seboj zgodbo, ki ustvarja legende: od dečka, ki je brez dostopa do klavirja vadil kar na tipkovnici, narisani na kuhinjsko mizo; preko mladeniča, ki je dokončal enega najbolj zahtevnih klasičnih konservatorijev v Havani; do najstnika, ki je bil kot eden izmed dvanajstih pianistov izbran za nastop na jazz festivalu v švicarskem Montreuxu, kjer je s svojo tehniko tako osupnil Quincyja Jonesa, da mu je ta predlagal sodelovanje in takojšnjo preselitev v ZDA. In nenazadnje: 20-letnik, ki je sledil nasvetu svojega mentorja in z enim kovčkom nezakonito migriral ter pristal v mehiškem priporu, kjer je paznika uspel prepričati v obetajočo se glasbeno prihodnost, ta pa ga je vtaknil v taksi in mu celo plačal vožnjo do Teksasa.

In kakšna kariera je sledila! Je nominiranec za nagrado Grammy, za seboj ima 5 izvrstnih samostojnih albumov in najnovejšega Coral Way, ki navdih išče v kulturnem talilnem loncu Miamija ter predstavlja mešanico salse, timbe in reggaetona. Quincy Jones, Chick Corea, Wayne Shorter, Richard Bona in Cimafunk so le nekatera imena, s katerimi sodeluje ta vsestranski glasbenik, ki vas bo prepričal, da sta tudi Beethoven in Michael Jackson bila rojena na Karibih. Alfredo Rodriguez velja za »glasbenega genija«, ki z osupljivo tehniko in bliskovito hitrostjo polni dvorane ter festivale po vsem svetu, in igra s tolikšno intenziteto, da se včasih ne zmore obdržati na klavirskem stolčku. Preprosto: izjemno!

 

Ilhan Ersahin’s Istanbul Sessions (Turčija)
Sreda, 26. 6., 22.00

Ilhan Ersahin, saksofoni
Alp Ersönmez, električni bas
Izzet Kizil, tolkala
Turgut Alp Bekoğlu, bobni

Saksofonista, skladatelja, producenta, lastnika kluba, kuratorja festivalov in imetnika založbe, Ilhana Ersahina, boste slišali igrati z Red Hot Chili Peppers v Sao Paolu, nastopati z Buggejem Wesseltoftom v Blue Note klubu v Tokiu ali videli odigrati orientalski set s turškimi Romi v elegantni koncertni dvorani nekje v Evropi. Ta resnično vsestranski glasbenik je navdihnil povsem novo generacijo, ki se ne ozira na žanrske meje. »NuBlu sound«, poimenovan po njegovem slovečem klubu v newyorškem East Villageu, velja za jazzovsko glasbo, ki je vsrkala vplive rock glasbe, reggaeja, funka, trip-hopa in bližnjevzhodnih tradicij. Ibrahim Maalouf, Nils-Petter Molvær, Erik Truffaz, Gilberto Gil in Norah Jones so le nekatera imena, ki jih lahko slišite na njegovih albumih.

Čeprav od srede devetdesetih let deluje pretežno v New Yorku, se je s projektom Istanbul Sessions posvetil stičišču »vzhodne« in »zahodne« glasbe. Člani skupine sodijo med najboljše glasbenike, kar jih Turčija premore, vajene velikih stadionskih nastopov (basist Alp Esönmez denimo igra s superzvezdnikom Tarkanom). To je glasba za 21. stoletje, »fusion« jazz za plešoče občinstvo, spontan kvartet z občutkom nočnega kluba, ki s svojim neustavljivim »groovom« in globokim basom zažge še tako stoičnega poslušalca! Če je Velika Britanija proizvedla senzacijo The Comet is Coming, potem so Istanbul Sessions njen turški vzornik, ki razplamteva dvorane širom sveta.

Fatoumata Diawara (Mali)
Četrtek, 27. 6., 22.00

Fatoumata Diawara, vokal, akustična in električna kitara
Jurandir Da Silva, električna kitara
Juan Finger, električni bas, klaviature
Fernando Tejero, klaviature
Willy Ombe, bobni, tolkala

Paul Riquet, oblikovanje zvoka

Igralko in pevko Fatoumato Diawaro lahko danes z gotovostjo prištejemo med najpomembnejše afriške dive, vsekakor velja za prvo malijsko kitaristko, in – ob zasedbi, s kakršno prihaja na Festival Lent – lahko brez zadržka zagotovimo, da gre za v današnjih časih najmočnejši nastop glasbene skupine s kontinenta, ki šteje več kot 1,2 milijarde ljudi.

Le dobro desetletje je minilo, odkar je izšel njen glasbeni prvenec Fatou, in v tem času se je Diawara utrdila kot ena ključnih pevk afropopa mlajše generacije. Priznanja dežujejo od vsepovsod: nastopala je s Paulom McCartneyjem, Bobbyjem Womackom, Robertom Fonsecom, Oumou Sangare, Damonom Albarnom (Blur) in Dee Dee Bridgewater ter s skupinami Snarky Puppy, The Roots, Amadou & Mariam, The Gorillaz in s številnimi drugimi, spotoma pa prejela še dve nominaciji za nagrado Grammy za najboljši »world music« album ter vzpodbudila nešteto humanitarnih projektov.

Nemogoče se je izogniti temu, da se njen izrazito čustven nastop in pristen glas človeka ne bi globoko dotaknila. Pesmi so velikokrat pete v jeziku bambara, uradnem jeziku Malija, ter praviloma govorijo iskreno zgodbo o ljubezni in trpljenju njene domovine ter prebivalcev: o ženski emancipaciji, bolečini emigracije, življenju pod vladavino fundamentalistov, o zakoreninjenosti okrutnega ženskega obrezovanja. Toda naj vas te čustveno nabite teme ne zavedejo: njeni barviti ter naelektreni afro-futuristični koncerti z izjemnimi glasbeniki in fantastično produkcijo so polni izobilja ter nekaj najboljšega, kar svetovna glasbena scena danes ponuja!

Festen: Replicant (Francija)
Petek, 28. 6., 22.00

Amien Fleau, saksofoni, klaviature
Jean Kapsa, klavir, klaviature
Oliver Degabriele, električni bas
Maxime Fleau, bobni

Julien Bar, oblikovanje zvoka
Maxime Baron, oblikovanje luči

Festen so skrbno varovana skrivnost na pariški jazzovski sceni, ki je razvila povsem samosvoj glasbeni jezik, podobno kot skupina Gogo Penguin v Manchestru. Glasbeno se navdihujejo v svetu filma, zvočno pa predvsem pri rock skupinah iz devetdesetih let. Doslej so posneli štiri albume, ki koreninijo v filmskih mojstrovinah Thomasa Vinterberga in Stanleyja Kubricka, ter najnovejšega Replicant, v katerem predstavljajo svoj pogled na distopično klasiko filma Bladerunner.
V filmu Bladerunner je »replikant« humanoidno bitje, nastalo z bioinženiringom, ki ga ni moč ločiti od običajnega človeka, vendar ima nadčloveške sposobnosti in inteligenco. Tako lahko tudi skupino Festen vidite kot običajen jazzovski kvartet, ki na videz standardno zasedbo preseže s surovo rock’n’roll energijo. Uporabljajo mogočne sub-base, udarne ritme in melodije, ki gredo v uho, kot da bi bile popularni napevi. Slišali in videli boste glasbo iz filmov Eyes wide shut, 2001: A space odyssey, The Shining, Full metal jacket, Dr. Strangelove in seveda iz filma Bladerunner. Počutili se boste veličastno in mladostno, kot da bi znova bili na koncertu skupin Pearl jam, Foo fighters, Soundgarden ali Nirvana. Pesmi so kratke, ni odvečnega blebetanja, skupina deluje kot celota in poslušalca od prvega trenutka naprej v celoti odpelje na edinstveno potovanje. Ključna beseda: energija!

 

Sonido Gallo Negro (Mehika)
Sobota, 29. 6., 22.00

Gabriel López, kitare, klaviature, vokal
Dr. Alderete, teremin, video v živo
Israel Martinez, električni bas
Darío Maldonado, klaviature, kitare, orgle
Lucio de los Santos, flavta, tolkala, vokal
Roberto Bañuelos, güiro, vokal
Zyanya Gonzales, timbale, boben
Camillo Barrero, konge, tolkala, vokal

Že skoraj petnajst let veljajo koncerti tega 9-članskega stroja iz Mexico Cityja za posebno avdio-vizualno doživetje, eno največjih žurk in obenem za glasbeno razodetje. Eksotična tropikalija z rohnečimi orglami, surf-rock kitarami, flavto, tremi tolkalci in obveznim güirojem je zvočni kolaž, ki sicer zveni sila nenavadno, a ima v resnici veliko opraviti z zgodovino popularne glasbe južno od Mehike.  Skupina na psihedeličen način odprašuje »vintage« žanre Latinske Amerike, za katere najbrž niste prav pogosto slišali: amazonska cumbia, peruvijska chicha, huayno, cumbia sonidera, boogaloo, mambo in cha cha chá. K temu dodajte še divje surf-rock kitare, garažno estetiko filmskih grozljivk, ritualne poganske maske ter video, ki ga med koncertom v živo riše Dr. Alderete – in znašli se boste v tako barvitem glasbenem svetu, da si ga doslej niste upali niti sanjati.

Kar sprva zveni kot glasba iz špageti westerna ali karnevalski retro-kič, se tekom koncerta kmalu sprevrže v popolnoma podivjano dirko, v kateri se vam bo zdelo, da vas čez žgočo prerijo preganja mafijska tolpa z Marsa, medtem ko tečete za življenje in se vam med lokanjem mezcala prikazujejo hipnotične podobe iz onostranstva, v nahrbtniku pa tovorite nekaj še bolj prepovedanega. Slišali boste odmeve Carlosa Santane na Woodstocku, petje črnega petelina na tereminu in zanesljivo plesali vse dokler delirij ne bo popoln! Naj bo kozmični mambo vaš izbrani zaključek Festivala Lent 2024 – vamos a bailar!

 

/by