Kraj programa so izrazito koncertna zasedba, ki z dinamičnimi in intenzivnimi nastopi že dolgo časa širi dobre vibracije po različnih festivalih in klubskih prostorih, nastopili pa so že tudi izven matične države in sicer so si oder delili s skupinami: Dubioza Kolektiv, S.A.R.S, Psihomodo pop in Majke. Na sceni so že več kot desetletje, pečat pa so pustili z ustvarjanjem prepoznavnega zvoka. Tokrat so nam pripravili priredbo kultne pesmi punk zasedbe Termiti, ‘Kišni razdraganci’. Termiti so bili in ostajajo ena od najbolj norih zasedb na področju bivše Jugoslavije, po štiridesetih letih pa so še končno dobili priredbo svojega dela. »Kraj programa« so v priredbo vnesli svežino in tudi aktualno širino, z interpretacijo in aranžmajem pa so pesmi podarili novo dimenzijo.
Damir Martinović Mrle je navdušen nad priredbo: »Ko smo ustvarili to pesem, sploh nismo imeli časa, da bi jo zbrusili. Posneli smo jo namreč takorekoč na mah. To, kar so ustvarili fantje in dekle iz banda Kraj programa kar štirideset let po nastanku originala, je res pohvalno. Njihova skladba je zagotovo najboljša verzija te pesmi!«
Vlado Simich Vava, reški kitarist in avtor se je ob izidu priredbe nostalgično spominjal divjih osemdesetih let, to je bil čas, ko so Termiti delovali na koncertnem področju: »Morda takrat nisem pričakoval nič večjega, ampak na nastopu Termitov leta 81′ sem se res dobro zabaval. Skupaj s sošolcem sva se prerinila do prve vrste. V tistem času smo res veliko poslušali kasete, Termitov smo se naposlušali tako zelo, da na je skoraj razpočilo glavo. Na ta koncert je bilo preprosto nujno treba oditi. Moj sošolec se je tam v prvi vrsti odločil, da bo sodeloval pri pesmi Vjeran pas in se je povzpel na oder. Po 13 sekundah je bil že nazaj pri nas, smrtnikih. Pesem je očarala tudi mene, imela je ta zahodnjaški pridih, to čarobno kitarsko temo, ki se je ne bi branil niti mojster Morricone. Jaz pa sem se v naslednjih nekaj dneh »zaglavil« s pesmijo Kišni razdraganci. Na kaseti sem jo vrtel do nezavesti.
Fast forward v leto 2023 – v poštni nabiralnik mi prileti singel skupine Kraj programa. Odlašam poslušanje, saj vem, da gre za priredbo mojega ljubega komada. Ampak mene mučijo predsodki in tudi malo vraževeren sem. Moje predpostavke so se izkazale za povsem zgrešene. Atmosfera v njihovi pesmi je popolnoma drugačna, je težka, misteriozno počasna, bolno čustvena in premišljena, vse v enem. Pravzaprav, odlično sovpada s časom, v katerem živimo, ima vonj po nemiru, vonj po oblakih, ki prežemajo našo stvarnost. Kraj programa se ne boji secirati preteklosti, preteklost tudi analizira, rezultat pa je moderen, svojstven in zelo poseben zvok.«
