Od publicitete do profiliranja: javni registri v digitalni dobi

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Julij 2026, številka 27 / letnik XXIII.

> Od publicitete do profiliranja: javni registri v digitalni dobi
V zadnjih letih se ob digitalizaciji javnih evidenc vse pogosteje odpira vprašanje razmerja med načelom javnosti in pravico do zasebnosti. Namen javnih registrov je tradicionalno zagotavljanje pravne varnosti in varstva tretjih oseb, vendar se je tehnološko okolje, v katerem ti registri delujejo, bistveno spremenilo.

 

Današnji javni podatki niso več dostopni zgolj posameznikom, ki jih aktivno iščejo, temveč postajajo del digitalnega okolja, ki omogoča avtomatizirano zbiranje, povezovanje, profiliranje in analizo podatkov.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZPIZ-2O

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Začetek javne razprave o nacionalnem demografskem skladu
Ministrstvo za finance je po zaključku medresorskega usklajevanja uradno predložilo v javno obravnavo dolgo pričakovani predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu, ki prinaša korenito strukturno preobrazbo upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije. Primarni cilj predlagane zakonodaje je vzpostavitev centraliziranega in dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo s pomočjo donosov od državnega premoženja aktivno sofinanciral pokojninsko blagajno, oskrbo starejših ter demografsko oziroma družinsko politiko. Predlog predvideva likvidacijo ali pripojitev nekaterih ključnih državnih stebrov ter prenos upravljavskih upravičenj, kar odpira številna vprašanja glede korporativnega upravljanja, ustavnih okvirov lastnine javnih blagajn in skladnosti z mednarodnimi smernicami.

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Razmejitev med dejanskim in pravnim vprašanjem pri ugotavljanju vsebine pogodbenih zavez
Sklep Vrhovnega sodišča III Ips 12/2024 se dotika enega temeljnih razmejitvenih vprašanj civilnega procesnega prava: kdaj sodišče ugotavlja dejansko stanje in kdaj uporablja materialno pravo. Odgovor na to vprašanje ni zgolj teoretičen, saj neposredno določa, katera pravila veljajo za trditveno gradivo strank. Za dejanske navedbe namreč veljajo pravila o prekluziji, medtem ko za pravna naziranja načelo iura novit curia sodišču nalaga uporabo prava po uradni dolžnosti ne glede na trenutek, ko stranka nanj opozori.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zadržanje izvrševanja nekaterih členov Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (sklep US)
Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-75/26, z dne 18.6.2026 odločilo, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje prvega in del tretjega odstavka 35. člena, 19. in 19.a točke prvega odstavka 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka 48. člena ZEPI z učinkom od 9.8.2026 ter del četrte alineje osmega odstavka, devetega in desetega odstavka 35. člena, 20.a točke prvega odstavka 46. člena in del 12. točke prvega odstavka 48. člena ZEPI z učinkom od 3.7.2026.
>> Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti
za šestmesečno obdobje, ki se je začelo 1. julija znaša 10,40 odstotka.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1101 – 1151/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

/by