1.–30. 3. 2024
MMC KIBLA/KiBela
Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.
Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.
Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.
Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/
| Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija |
| Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika |
| Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.
V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. |
| Na ogled do 20. 4. 2024 @ artKIT |
| Mori Sikora: Večletni vznik |
| Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.
Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih. |
