Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Deveto srečanje: torek, 13. 6. 2023, ob 17. uri KI studio, Koroška 18

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: Izbrisani 15. 6.–28. 7. 2023 Odprtje razstave: četrtek, 15. 6. 2023, ob 19. uri KIBLA PORTAL

Nika Zupančič: Pokrajine
16. 6.–15. 7. 2023
Odprtje razstave: petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri artKIT

————————–
NA OGLED
————————–

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

————————-
NAPOVEDUJEMO
————————-

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: Izbrisani 15. 6.–28. 7. 2023 Odprtje razstave: četrtek, 15. 6. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: torek−petek: 15:00–17:00, za skupine tudi po dogovoru (kibla@kibla.org).
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje razstav fotografov Matjaža Krivica Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji in Boruta Krajnca Izbrisani, ki bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 19. uri v prostoru za umetnost KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40.

Kaj imajo »naši« izbrisani s problematiko krčenja gozdov v Boliviji? Na eni strani politiko, na drugi korporacije. Sprega politike ter domačih in tujih podjetij pri nas in v Boliviji povzroča človeške in naravne katastrofe in je osnovna definicija fašizma.

Tak duet dveh načinov in estetik, eden v barvnih, drugi v črno-belih fotografijah, nam neposredno pokaže celovito sliko, da tako v Sloveniji kot v Boliviji vladajo politiki, ki jim ni mar za naravo, niti za ljudi, ampak povezani s kapitalom in raznimi, tudi zelenimi agendami v imenu že-koga-in-česa, vzpostavljajo totalitarno oblast in manipulirajo s podatki in posledično z množicami.

Tako izbrisani kot tisti, ki jih je vladajoča politika administrativno razčlovečila, in priseljenci iz drugih delov Bolivije, ki jih vlada naseljuje v nižinske predele suhega tropskega gozda na vzhodu države, imajo skupno prav to: ljudske tragedije in ekološke katastrofe, popolno brezbrižnost, celo sovražnost do sočloveka, in uničevanje narave samo za večje profite, ne glede na posledice do vsega živečega in bivajočega v tej ali oni državi.

Očitno Slovenija po političnem delovanju ni nič drugačna od Bolivije, gre se le za nianse. Unipolarni svet kot enako postopanje politično-kapitalskih akterjev kjerkoli in multipolarni svet, ki dopušča še kaj drugega in tretjega. Unipolarnost kot sinonim za istost in fašizem in multipolarnost kot sinonim za različnost in demokratičnost.

Po poteh deforestacije v Boliviji sta se lansko jesen odpravila – ob podpori Društva za sonaravni razvoj Focus – tudi fotograf Matjaž Krivic in novinarka Maja Prijatelj Videmšek, da dokumentirata in raziščeta vzroke uničenja gozda v tolikšnem obsegu. Besedilo k fotografijam je prispevala Maja Prijatelj Videmšek, ki se je v okviru reportažnega potovanja po Boliviji sestala s številnimi predstavniki različnih interesnih skupin – živinorejci, trgovci z lesom, staroselskimi skupnostmi, varuhi gozda in odločevalci.

Leta 2021 je Bolivija po podatkih okoljske nevladne organizacije Friends of Nature (FAN) izgubila skoraj 300.000 hektarjev gozdov, s čimer je po stopnji uničevanja primarnih tropskih gozdov s tretjega mesta izrinila Indonezijo. Od leta 1976 do leta 2021 je Bolivija izgubila 8,6 milijonov hektarjev ali 14 odstotkov vseh gozdov. Intenzivnost deforestacije se povečuje. Zvezna vlada jo podpira z zakonodajo in s proračunskim denarjem.
Do leta 2025 namerava potrojiti obseg obdelovalnih površin in podvojiti število glav goveda z zdajšnjih 10,6 na 22 milijonov živali, kar pomeni približno dve glavi goveda na prebivalca.

Lansko jesen so v Boliviji požari požirali na tisoče hektarjev gozdov, namesto katerih bodo kmalu posejani soja, koruza in sirek, čez nekaj let pa bodo nanje naselili govedo. O krčenju tropskih gozdov v Boliviji se ne piše veliko, saj tudi v sosednji, veliko večji Braziliji pospešeno uničujejo amazonski deževni gozd. Toda intenzivnost podiranja dreves v Boliviji je tolikšna, da ima ta država tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov, takoj za Brazilijo in DR Kongo.

Amnesty International Slovenija je v sodelovanju z izbrisanimi in s fotografom Borutom Krajncem »počastil« 30. obletnici izbrisa s portreti devetnajstih ljudi, izbrisanih in prav tako njihovih otrok, osebnimi vpogledi v njihove izkušnje, citati upodobljenih ljudi in pojasnili, kako je izbris, ta huda kršitev človekovih pravic, zaznamovala njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih. In nato so dogodek ponovili leto pozneje, ob 31. obletnici.

26. februarja 2023 je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; med njimi je bilo 5360 otrok.
Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve in socialno ter zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

»Žal izbris ni del zgodovine naše mlade države, ampak še vedno traja:
izbrisani so zmagali na slovenskem Ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 31 let kasneje poprava krivic ostaja samo
navidezna: stalno prebivališče si je uspela povrniti manj kot polovica izbrisanih. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes,« je ob obletnici dejal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Več:
https://bit.ly/43BHXow

————————

Nika Zupančič: Pokrajine
16. 6.–15. 7. 2023
Odprtje razstave: petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: torek−petek: 15:00−19:00, sobota: 10:00−13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Pokrajine slikarke Nike Zupančič, ki bo v petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri v razstavišču artKIT. Na otvoritvi bo nastopil Aleš Kacjan.

Slikarstvo Nike Zupančič nas popelje v svet abstraktne likovne govorice, ki pa je več kot samo to, in hkrati v lastni notranji svet občutenja sveta, v katerem se zavemo našega kaotičnega hitenja in hkrati začutimo, da je čas, da se ustavimo, saj nam bodo te podobe prehitro zbežale in jih ne bomo uspeli ponotranjiti. Ob prvem srečanju z njenimi deli gledalec pomisli, da je zašel v čisto abstraktnost, a se kaj hitro zave, da ga naslikane forme asociirajo na krajine. Nika Zupančič je ustvarila svojevrstno likovno govorico, v kateri na subtilen način prenaša fragmente narave na slikarska platna. Njena dela bi lahko opredelili kot abstrakcije mimezis, kot osebne interpretacije posnemanja stvarnega sveta v abstraktni likovni maniri.

Nika Zupančič je diplomirala (iz slikarstva) in magistrirala (iz grafike) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Študijsko se je izpopolnjevala v Amsterdamu (historične slikarske tehnike) in Parizu (akademska risba, Académie de la Grande Chaumière), v letu 2016 kot štipendistka Institut français. Med številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami so pomembnejše: 10 Essl award nominees (2005 v Moderni galeriji v Ljubljani), Sosledja (2009 v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani), Les Images de la présence absente
(2012 v Cité internationale des arts v Parizu), Enigme des ombres (2016 v Galerie Mansart v Parizu), Nočne-dnevne slike (2016 v Loži v Kopru) ter Obrobni vid (2019 v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani). Njena dela se med drugim nahajajo v umetnostnozgodovinski zbirki Albertina (iz zbirke Essl) na Dunaju ter v muzeju sodobne umetnosti Arter v Istanbulu. Od leta 2008 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana.

Več:
https://bit.ly/3oSuIAR

————————–
NA  OGLED
————————–

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

»Umetnost me je navdihovala že od malih nog. Pri rosnih petih letih sem se odločil, da bom slikar in družina mi je pomagala uresničiti te sanje. Moja domišljija, vizije in sanje so postajale vedno močnejše. Navdušen sem, ko jih lahko spremenim v umetnine.

Vsaka slika je vesolje zase, ki govori svoj jezik. Pomembno je, da umetnik zna govoriti ta jezik in dati sliki tisto, kar potrebuje. Pogosto se zgodi, da se moja čustva pozitivno ali negativno odzovejo na celotno sliko ali le na posamezne njene elemente. Šele ko se zaljubim v sliko in me popolnoma prevzame, vem, da sem sliko pripeljal na pravo pot.

Sem človek, zato svojo neorenesančno poezijo in vizije najraje izražam skozi upodobitev človeškega telesa v slikarskih tehnikah z oljnimi barvami, saj mi te omogočajo neverjetne možnosti gradnje podob in vizualnih učinkov. Raziskovanje mistike med moškim in ženskim načelom ter umom in dušo je moja velika strast.

Dela, ki jih ustvarjam, postanejo moj navdih in moji učitelji. Ni pomembno, kdaj sem naslikal določeno umetnino. Nenehno se naučim nekaj novega o sebi in o slikanju iz vsake slike, ki sem jo dokončal prej.
Peljejo me v druge prostore.

Svoje življenje posvečam ustvarjanju poezije, ki poje o različnih vidikih vesolja. Moj jezik in orodja, ki jih uporabljam za izražanje teh opažanj, so abstraktne oblike, črte, svetlo in temno, teksture in barve.

S svojim umetniškim delom želim prinesti lepoto, navdih in upanje v srca in misli ljudi, da jim polepšam trenutek, dan, teden ali celotno življenje.« (Nik Anikis: Umetnikova izjava)

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2023/nik-anikis-neo-renesansa/

————————–
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
————————–

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Deveto srečanje: torek, 13. 6. 2023, ob 17. uri KI studio, Koroška 18

Vabljeni, da se nam pridružite na devetem srečanju bralnega krožka, ki bo v torek, 13. junija, ob 17. uri.
Tokrat se bomo poglobili v tekst T. J. Demosa: Anthropocene, Capitalocene, Chthulucene, ki sta ga kot del svoje ustvarjalne raziskave izbrali umetnica Barbara Kukovec in filozofinja dr. Maja Pan.

V okviru programa neformalnega izobraževanja poteka bralni krožek z naslovom Umetnost življenja na uničenem planetu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Društvom NAGIB, umetnico Barbaro Kukovec in filozofinjo dr.
Majo Pan. Srečanja potekajo vsaka dva tedna, ob sredah do 24. junija 2023 v MMC KIBLA (Ulica kneza Koclja 9) in v studiu Kulturnega inkubatorja (Koroška cesta 18). Tokrat bo srečanje potekalo v KI studiu.

Letošnjo edicijo bralnega krožka smo zasnovali dvodelno. Povezujemo različna področja sodobne umetnosti – vizualne, intermedijske in uprizoritvene, in se naslanjamo na izbrana teoretska besedila. V KIBLINEM delu se posvečamo podrobnemu branju knjige Against the Anthropocene umetnostnega zgodovinarja in kritika T. J.-ja Demosa, v NAGIBOVEM pa se bomo neposredno vključujemo v živ ekosistem umetniškega procesa Barbare Kukovec, pri čemer nam izbrana besedila Donne Haraway, Timothyja Mortona, Dominiqa Laporta, Anne Tsing idr. služijo kot iztočnica za razmislek in pogovor o izčrpavanju, ekologiji, skupnosti, metodologijah umetniških procesov, snovanju umetniških del itd.

* Naslov je povzet po knjigi The Art of Living on a Damaged Planet (ur.
Anna Lowenhaupt Tsing, Heather Anne Swanson, Elaine Gan in Nils Bubandt.

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/neformalno-izobrazevanje/2023/bralni-krozek-kibla-nagib-umetnost-zivljenja-na-unicenem-planetu/.

******************
http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla