Kdo bo gradil največje projekte v Sloveniji

e-bilten Številka 182, leto 2024, 18. novembra

Kdo bo gradil največje projekte v Sloveniji: domači gradbinci ali podjetja iz tretjih držav?

V Sloveniji se postavlja vprašanje, ali bodo pomembne gradbene projekte prevzela domača podjetja ali ponudniki iz tretjih držav, kot sta Turčija in Kitajska. Tuja podjetja imajo zaradi državnih subvencij in nižjih stroškov dela prednost, kar slovenski gradbinci označujejo za nelojalno konkurenco. Sodišče EU je odločilo, da podjetja iz držav brez ustreznih sporazumov z EU nimajo pravice do pravnega varstva v postopkih javnih naročil, a lahko sodelujejo, če jim naročniki to dovolijo. Naročniki se tako soočajo z izbiro med nižjimi cenami tujih ponudnikov in tveganji slabše kakovosti ali delovnih pogojev. Odločitev o vključevanju tujih podjetij je prepuščena naročnikom, domači gradbinci pa bodo morali okrepiti svojo konkurenčnost, da ohranijo svoj položaj na trgu.

Preberite več>>

Presoja dopustnosti ponudb (za naročnike in ponudnike)

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa, da je dopustna ponudba tista, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, ne vsebuje razlogov za izključitev, je pravočasna, skladna z zahtevami naročnika in ne presega zagotovljenih sredstev. Priprava dopustne ponudbe je odgovornost ponudnika, ki mora poskrbeti za skladnost z razpisnimi zahtevami in zakonodajo, saj se neskladnosti, razen očitnih napak, praviloma ne smejo popravljati po izteku roka za oddajo ponudb. Naročnik mora pri presoji ponudb spoštovati načeli transparentnosti in enakopravnosti ter omogočiti le omejeno dopolnjevanje brez naknadnega spreminjanja ključnih elementov, kot so cena ali tehnične specifikacije. DKOM poudarja, da je preglednost postopka ključna, medtem ko neupoštevanje zahtev vodi v zavrnitev ponudbe.

Preberite več>>

ZUP-1I – Napredni elektronski podpis kot zadostna raven pravne varnosti

Sprememba Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-1I) prinaša poenostavitve za hitrejše in učinkovitejše odločanje ter prilagoditev elektronskemu poslovanju. Namesto kvalificiranega elektronskega podpisa bo zadostoval napredni elektronski podpis, v določenih primerih pa bo za identifikacijo vložnika dovolj uporabniško ime in geslo. Vloge v tujem jeziku se lahko obravnavajo, če uradna oseba jezik razume, medtem ko uradni dokumenti še vedno nastajajo izključno v uradnem jeziku. Novost je tudi samodejna izdaja elektronskih potrdil iz uradnih evidenc, ki so enakovredna javnim listinam. Spremembe izboljšujejo dostopnost in učinkovitost upravnih postopkov, ob hkratnem zagotavljanju pravne varnosti.

Preberite več>>

ZDOsk-1A – Kontinuiran prehod brez prekinitve zavarovanja za starše invalidne osebe

Sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1A) prinaša podaljšanje prehodnega obdobja za izvajanje pravic in financiranje dodatnih stroškov ter zagotavlja neprekinjeno zavarovanje in dohodek za starše invalidnih oseb. Ti lahko brez prekinitve preidejo iz sistema delnega plačila za izgubljeni dohodek v sistem dolgotrajne oskrbe.
Oskrbovalci družinskih članov morajo osnovno usposabljanje opraviti v treh mesecih po sklenitvi osebnega načrta, izjema so opravičljivi razlogi, kot so bolezen ali poškodba. Predlog zakona omogoča občinam, da z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je država, sklenejo pogodbo za izvajanje oskrbe na domu. To odpravlja dosedanje omejitve, ki so dopuščale le ustanovitev javnega zavoda ali podelitev koncesije. Podaljšuje se tudi kritje dodatnih stroškov dela izvajalcev pomoči na domu do 30. junija 2025, saj se dolgotrajna oskrba na domu začne izvajati 1. julija 2025. Spremembe omogočajo lažji prehod v nov sistem ter boljšo dostopnost in stabilnost dolgotrajne oskrbe.

Preberite več>>

Napovednik izobraževanj