Prispevki

Kaj prinašajo nove zakonodajne spremembe v letu 2026?

Leto 2026 odpiramo s prispevki, ki osvetljujejo pomembne spremembe zakonodajnih okvirov na področju digitalne varnosti, prostorskega načrtovanja in upravnih postopkov. V ospredju so novi mehanizmi za krepitev kibernetske odpornosti, večja prožnost občin pri načrtovanju prostorskega razvoja ter uvedba informativne odločbe kot novega procesnega orodja v upravnem pravu.

Prispevki skupaj ponujajo strnjen vpogled v aktualne zakonodajne trende in vprašanja, ki bodo v prihodnje pomembno vplivala na prakso javnega upravljanja. Vabljeni k branju.

 

Informativna odločba kot novo procesno orodje v upravnem postopku (ZUP-I)

Novela ZUP-I, ki se začne uporabljati februarja 2026, v splošni upravni postopek uvaja informativno odločbo kot novo procesno orodje za pospešitev in racionalizacijo odločanja. Gre za akt, s katerim organ stranko seznani z ugotovljenim dejanskim stanjem in predvideno odločitvijo ter ji hkrati omogoči uveljavitev pravice do izjave.

Če stranka ugovora ne vloži, informativna odločba pridobi učinke pravnomočne odločbe o glavni stvari, kar pomeni odpoved nadaljnjim pravnim sredstvom. Nova ureditev odpira pomembna vprašanja glede procesnega ravnotežja, vloge pasivnosti stranke in dejanskega prispevka k hitrejšemu odločanju, ki jih podrobneje obravnava celoten članek.

 

Zakon o spodbujanju kibernetske varnosti in odpornosti (ZsKVO)

V javni razpravi je nov zakon, ki uvaja celovit sistem spodbujanja kibernetske varnosti in odpornosti v Sloveniji. Ureja financiranje, razpise in podporne ukrepe za izobraževanje, razvoj strokovnjakov, inovacije ter krepitev zaupanja v varno uporabo digitalnih tehnologij.

Predlagani okvir predvideva jasen načrt spodbud ter finančno in materialno podporo projektom s področja kibernetske varnosti – od ozaveščanja in izobraževanja do infrastrukturnih in podjetniških rešitev. Zakon predstavlja pomembno priložnost za dolgoročno krepitev digitalne odpornosti države.

 

Spremembe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D)

Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora občinam prinašajo večjo prožnost pri načrtovanju prostorskega razvoja. Odpravljajo omejitve pri spremembah občinskih prostorskih načrtov, širijo uporabo ciljne spremembe OPN tudi zunaj naselij ter tako omogočajo učinkovitejši razvoj obstoječih dejavnosti.

Novosti vključujejo tudi uvedbo pritožbe zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve ter jasnejšo ureditev odmere komunalnega prispevka za pomožne objekte. Kaj to pomeni v praksi, preberite v celotnem članku.

 

 

Napovednik izobraževanj

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

 

Glasilo Uradni list RS|Knjigarna|Strokovna izobraževanja|Storitev UL info tok

/by

Decembrski e-bilten: ključne spremembe FIDIC, končni obračun in ZNUZJV

E-bilten, št. 194 z dne 3. decembra 2025

 

Drage bralke, dragi bralci,

v prazničnem decembru, ko se leto obrača h koncu, vam pošiljamo še zadnji e-bilten v 2025, v katerem izpostavljamo ključne novosti na področju gradbenega pogodbenega prava in javne varnosti. Dotaknemo se pomena skrbno pripravljenega končnega obračuna, ki zagotavlja jasen in pravičen zaključek gradbenega projekta, pogledamo v spremembe, ki jih prinašajo novejše pogodbe FIDIC 2017 in njihov komentar v prihajajočem priročniku, ter povzemamo bistvene poudarke ZNUZJV, novega omnibusnega zakona, namenjenega krepitvi varnostnih mehanizmov v Sloveniji.

 

Želimo vam mirne praznike in uspešen začetek novega leta.

 

ZNUZJV – zakon, ki postavlja nova pravila igre za policijo in državljane

ZNUZJV je omnibusni zakon, ki uvaja nujne ukrepe za zagotavljanje javne varnosti, pri čemer posega v več področnih zakonov. Med ključnimi novostmi je možnost policijskega vstopa in pregleda prostorov ali vozil brez sodne odredbe v primerih neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje večje vrednosti, ob obveznosti poročanja o vsakem takem posegu. Zakon širi tudi primere, ko se kazniva dejanja preganjajo po uradni dolžnosti, spreminja razpon kazni za nasilništvo ter tatvino majhne vrednosti opredeljuje kot prekršek. Policiji daje dodatna pooblastila za uporabo tehničnih nadzornih sredstev na posebej določenih varnostno tveganih območjih, pri čemer zahteva sorazmernost in časovno omejenost ukrepa. Spremembe posegajo tudi v spremljevalne zakonodaje z namenom prilagoditve novim varnostnim mehanizmom.

 

Končni obračun – pravni zaključek gradbene pogodbe

Končni obračun je ključni pravni zaključek gradbene pogodbe, s katerim naročnik in izvajalec dokončno uredita izvedena dela, plačila, odprte obveznosti in sporna vprašanja. PGU 2020 določajo jasen postopek, roke ter pravne učinke obračuna, ki v praksi veljajo kot zunajsodna poravnava.

Obračun je veljaven tudi, če vključuje sporne postavke, po podpisu pa novih zahtevkov ni več mogoče uveljavljati (razen zakonskih). Dobro oblikovana pogodba o končnem obračunu zagotavlja preglednost, zmanjšuje tveganje sporov in prinaša pravno varnost ob zaključku projekta.

 

Novi priročnik FIDIC v praksi – Primerjava izdaj 1999 in 2017 s komentarjem po slovenskem pravu

Nove pogodbe FIDIC iz leta 2017 so bistveno obsežnejše od izdaj iz 1999 in prinašajo številne vsebinske spremembe, katerih cilj je večja preglednost, formalizacija postopkov ter preprečevanje sporov. Določila so podrobnejša, vloge udeležencev drugače uravnotežene, postopki pa časovno strogo omejeni.

Ključna novost je izenačitev položaja strank pri uveljavljanju zahtevkov – tudi naročnik ima zdaj 28-dnevni prekluzivni rok za njihovo naznanitev. Vsi zahtevki so združeni v enoten postopek po členu 20, ki vključuje obvezna obvestila, odzive in odločitve inženirja. Pomembna sprememba je tudi novi podčlen 3.7, ki uvaja formalen, dvostopenjski postopek od posveta do zavezujoče odločitve v 42 dneh.

Pogodbe 2017 poudarjajo tudi preprečevanje sporov: stalna komisija KIRS (DAAB) ima svetovalno in preventivno vlogo pri sprotnem reševanju nesoglasij. Priročnik FIDIC v praksi bo te razlike med izdajama 1999 in 2017 predstavil ob poglobljenem komentarju po slovenskem pravu in z vidika domače prakse.

 

 

 

/by

Kako bo novela zakona o SOVI spremenila pridobivanje in obdelavo podatkov

E-bilten, št. 193 z dne 5. novembra 2025

 

Pozdravljeni v novi številki e-biltena!

November prinaša pomembne zakonodajne predloge, ki naslavljajo temeljna vprašanja odgovornosti, učinkovitosti in varnosti v delovanju državnih organov. V ospredju so tri obsežne novele zakonov, ki vsaka na svojem področju stremijo k večji pravni jasnosti in sodobnejšim pristopom pri izvajanju nalog države.

Predlog novele Zakona o prekrških (ZP-1L) uvaja strožje pogoje za delo v splošno korist, učinkovitejšo izterjavo glob ter poenostavlja postopke pri čezmejnih prekrških. Novela Zakona o probaciji (ZPro-A) krepi strokovnost in zakonitost probacijskega dela z boljšim dostopom do podatkov ter jasnejšimi pravili glede izpolnjevanja obveznosti oseb v postopku. Predlog novele Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-C) pa prinaša nove tehnične oblike pridobivanja podatkov in razširja delovanje agencije v povezavi s tujino – vse ob doslednem sodnem nadzoru in varstvu osebnih podatkov.

Skupni imenovalec vseh treh predlogov je večja učinkovitost, odgovornost in pravna varnost – vrednote, ki so ključne za delovanje sodobne in zaupanja vredne države.

 

Kako bo novela zakona o SOVI spremenila pridobivanje in obdelavo podatkov

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je pripravila predlog novele Zakona o SOVI, ki prinaša pomembne dopolnitve na področju zbiranja in obdelave podatkov za zaščito nacionalne varnosti. Novela med drugim izenačuje pogoje za pridobivanje podatkov na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju ter širi področje delovanja agencije na podatke iz tujine in v povezavi z njo. Ključni novosti sta uvedba tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije in neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva, kar bo agenciji omogočilo natančnejše in hitrejše odkrivanje varnostnih groženj, ob strogem sodnem nadzoru. Poleg tega novela omogoča tudi obdelavo biometričnih osebnih podatkov, kar bo prispevalo k modernejšim in učinkovitejšim metodam dela ob doslednem spoštovanju varstva osebnih podatkov.

 

ZPro-A – lažje pridobivanje podatkov za izvrševanje probacijskih nalog

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog novele Zakona o probaciji, s katerim želi izboljšati izvajanje probacijskih nalog in zagotoviti kakovostnejše strokovno delo svetovalcev. Spremembe ne posegajo v samo ureditev probacije, temveč dopolnjujejo obstoječe določbe z jasnejšimi pravili glede preverjanja identitete oseb, ocenjevanja dejavnikov tveganja in potreb, ter izpolnjevanja obveznosti oseb, vključenih v probacijo.
Ključna novost je širša pravna podlaga za pridobivanje podatkov od različnih državnih organov, zlasti Policije, kar bo omogočilo celovitejše spremljanje in načrtovanje probacijskih ukrepov. Novela tako prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju kazenskih sankcij v skupnosti, zmanjševanju tveganja ponovitve kaznivih dejanj in boljšemu varovanju varnosti v družbi.

 

Predlog novele ZP-1L: Strožji ukrepi proti izigravanju prekrškovne zakonodaje

V zakonodajni postopek je bil vložen predlog novele Zakona o prekrških, ki prinaša pomembne spremembe na področju prekrškovnega prava. Cilj predloga je povečati odgovornost storilcev, preprečiti izigravanje instituta dela v splošno korist, izboljšati izterjavo glob ter poenostaviti postopke pri čezmejnih prometnih prekrških. Med ključnimi novostmi so strožji pogoji za odobritev dela v splošno korist, ukinitev možnosti nadomestitve globe v fazi nadomestnega zapora, sistemsko pooblastilo za izrekanje glob v razponu ter razširitev ukrepov zavarovanja izvršitve tudi na pravne osebe in podjetnike.
Novela tako pomeni korak k učinkovitejšemu, pravičnejšemu in manj zlorabam izpostavljenemu prekrškovnemu sistemu, skladno z evropskimi pravnimi standardi.

 

 
/by

Oktobrske novosti: 9 milijard evrov priložnosti, nova pravila in zeleni premiki

E-bilten, št. 192 z dne 8. oktobra 2025

 

Oktobrski e-bilten vam prinaša pregled najnovejših sprememb in trendov na področju javnega naročanja ter pravne regulative. Predstavljamo predlog sprememb Zakona o odvetništvu (ZOdv-H), ki odpravlja splošno prepoved oglaševanja odvetnikov in uvaja učinkovitejše disciplinske ukrepe. Seznanite se z novo Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki krepi trajnostne prakse in spodbuja okoljsko odgovorne odločitve javnega sektorja. Obenem razkrivamo ključne statistične podatke in trende javnega naročanja v letu 2024, ki kažejo na rekordno vrednost naročil ter pomen pravočasnega dostopa do informacij.

 

Javno naročanje v Sloveniji 2024: ključne številke, trendi in pomen pravočasnih informacij

Leto 2024 je zaznamoval izjemen porast aktivnosti na področju javnega naročanja: 2.246 naročnikov je oddalo naročila v skupni vrednosti skoraj 9 milijard evrov, kar predstavlja 13,4 % BDP in več kot 37 % vseh javnih izdatkov. Največji delež predstavljajo naročila za blago (64 %), sledijo storitve in gradnje. Močno narašča tudi zeleno in družbeno odgovorno javno naročanje, ki skupaj zajemata že več kot 40 % postopkov. Kljub temu pa povprečno naročilo prejme le 2,4 ponudbe, kar kaže na premalo izkoriščen potencial podjetij.

 

Nova uredba o zelenem javnem naročanju – korak bližje trajnostni prihodnosti

17. septembra 2025 je začela veljati prenovljena Uredba o zelenem javnem naročanju, ki krepi okoljsko odgovornost javnega sektorja in spodbuja trajnostne prakse. Cilj sprememb je zmanjšanje okoljskih vplivov, spodbujanje krožnega gospodarstva ter uskladitev Slovenije z evropskimi in mednarodnimi okoljskimi zavezami. Uredba širi obvezna okoljska merila na več področij, med drugim gradnjo, energetiko, transport, prehrano in pisarniško opremo, ter omogoča tudi uporabo rabljenih ali obnovljenih izdelkov z zagotovljeno garancijo. Določene so tudi nove izjeme za vozila javnih služb in dopolnitve glede čistil ter rastlin, ki krepijo trajnostno rabo lokalnih vrst.

 

ZOdv-H – odprava splošne prepovedi odvetniškega oglaševanja

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog sprememb Zakona o odvetništvu (ZOdv-H), s katerim se odpravlja splošna prepoved oglaševanja odvetnikov. Spremembe sledijo pozivu Evropske komisije in omogočajo zakonito ter sorazmerno poslovno komuniciranje odvetnikov ob ohranjanju integritete poklica. Novela prinaša tudi nov disciplinski ukrep ter jasnejšo izvršljivost odločb disciplinskih organov.

 

 
/by

Novosti pri katastru nepremičnin: kaj se bo spremenilo?

E-bilten, št. 191 z dne 10. septembra 2025

September prinaša pomembne zakonodajne novosti – od digitalizacije upravnih postopkov in sprememb ZUP-a do nove ureditve informacijske varnosti ter sprememb pri katastru nepremičnin. Vabljeni tudi k nakupu novih strokovnih knjig, udeležbi na aktualnih izobraževanjih in preizkusu storitve UL Info tok.

 

Kako bo digitalizacija olajšala vlaganje vlog?

Se vam zdi upravni postopek pogosto zamuden in zapleten? Vlada predlaga celovite spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki obljubljajo hitrejše postopke, manj administracije ter več digitalnih rešitev za državljane in podjetja. Med ključnimi novostmi so enostavnejše elektronsko vlaganje vlog, obvezno elektronsko vročanje za podjetja, manj formalnosti pri obravnavah ter uvedba informativne odločbe. Novela predvideva tudi samodejno izdajo potrdil iz uradnih evidenc, spremembe glede rokov odločanja in izboljšano varstvo tajnih podatkov.

Preberi več

 

Novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1) – (delni) prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red

Z dnem 19. junija 2025 je začel veljati novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo NIS 2 in uresničuje ključne cilje EU na področju informacijske in kibernetske varnosti. Zakon prinaša strožje varnostne zahteve za zavezance, boljšo koordinacijo z evropskimi institucijami ter temelje za izgradnjo odpornega in varnega digitalnega okolja. Gre za pomemben korak k zaščiti digitalne infrastrukture v času naraščajočih kibernetskih groženj. Kljub zamudi pri prenosu direktive zakon predstavlja široko in poglobljeno ureditev, ki pa zahteva še nadaljnje zakonodajno in strokovno delo.

Preberi več

 

Novosti pri katastru nepremičnin:

kaj se bo spremenilo?

Predlog sprememb Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A) prinaša vsebinske izboljšave na podlagi izkušenj iz prakse. Med ključnimi novostmi so terminološke uskladitve za večjo jasnost zakonskih določb, ureditev elektronskega shranjevanja zahtev brez elaborata z enako dokazno močjo kot elektronske vloge, razširjen dostop do podatkov zemljiške knjige (zlasti za zaznambe nedovoljenih gradenj) ter natančnejše določanje leta izgradnje stavb. Po novem se podatek o letu izgradnje spremeni le, če rekonstrukcija ali prizidava presega polovico neto tlorisne površine obstoječe stavbe.

Preberi več

 

 
/by

Kdo bo nadziral umetno inteligenco v Sloveniji?

e-bilten  Številka 190, leto 2025, 13. avgusta

Novosti pri evropskem nalogu za prijetje, preiskovalnem nalogu in izmenjavi kazenskih evidenc

Novela zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU odpravlja pomanjkljivosti pri prenosu evropskih pravnih aktov in zagotavlja prenos novejših predpisov EU. Spremembe zadevajo evropski nalog za prijetje in predajo, evropski preiskovalni nalog, medsebojno priznavanje odločb o odvzemu premoženja ter izvajanje evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN). Novosti uvajajo tehtanje vseh relevantnih okoliščin pred zavrnitvijo nalogov in širijo možnosti izvrševanja odločb v Sloveniji.

Preberi več>>

Kdo bo nadziral umetno inteligenco v Sloveniji? 

Osnutek zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, določa pristojne slovenske organe za izvajanje in nadzor nad novo evropsko Uredbo o umetni inteligenci. Med nadzornimi organi bodo Informacijski pooblaščenec, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije ter Tržni inšpektorat. Zakon predvideva tudi promocijske kampanje, namenjene predvsem malim in srednjim podjetjem, ter vzpostavitev enotne kontaktne točke in regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco.

Preberi več>>

Novela zakona o zaščiti živali prinaša strožje ukrepe za dobrobit živali

Novela zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G), ki začne veljati 20. avgusta 2025, prinaša tri ključne spremembe: prepoved reje kokoši v kletkah od leta 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev ter obvezno označevanje lastniških mačk z mikročipi. Poleg tega zakon uvaja dodatno financiranje zavetišč in omogoča gradnjo novih občinskih zavetišč. Ukrepi so namenjeni izboljšanju dobrobiti živali, večji sledljivosti in odgovornosti lastnikov ter dolgoročnemu zmanjševanju stroškov zaradi zapuščenih živali.

Preberi več>>

Avgust 2025

September 2025

16. in 17. september: 14. Kongres javnega naročanja

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Kdo nosi odgovornost za nezakonito razpisno dokumentacijo?

e-bilten  Številka 189, leto 2025, 17. julija

Razpisna dokumentacija proti veljavni zakonodaji: Kdo plača račun?

Kaj se zgodi, ko razpisna dokumentacija naročnika zahteva zastarel standard, zakon pa že predpisuje novega? Ponudniki se znajdejo v pravni in poslovni dilemi, odgovornost pa pogosto (neupravičeno) pade na izvajalca. V članku pojasnjujemo, zakaj mora stroške takšnih napak nositi naročnik – in kako pravo to tudi podpira.

Preberi več>>

Kriptosredstva pod nadzorom: EU uvaja avtomatsko poročanje

Predlog novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P) prinaša pomembne novosti: obvezno poročanje o transakcijah s kriptosredstvi in avtomatsko izmenjavo teh podatkov med članicami EU, začetek poročanja pa je predviden za leto 2026. Hkrati se zakon usklajuje z novo direktivo o globalni minimalni davčni stopnji za velika podjetja. Cilj sprememb je večja davčna preglednost in učinkovitost davčnih postopkov. Novosti vključujejo tudi digitalizacijo vlog prek eDavkov in spremembe pri odpisu ali izvršbi davčnih obveznosti.

Preberi več>>

ZSV-L: Nova podpora v skupnosti za življenje zunaj institucij

Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novelo Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L), ki uvaja novo storitev podpore v skupnosti. Ta bo osebam z oviranostjo omogočala podporo pri samostojnem življenju zunaj institucij – v lastnem domu ali stanovanjskih skupinah. Storitev vključuje pomoč pri vsakdanjih opravilih, preselitvah iz institucij, vključevanju v okolje in dvigu kakovosti življenja.

Novela vključuje tudi redefinicijo druge družine kot skupnostne, ne več institucionalne oblike podpore. Cilj sprememb je odprava zakonodajnih ovir, preprečevanje diskriminacije pri dostopu do stanovanja in krepitev pravice do življenja v skupnosti.

Preberi več>>

Dnevi slovenske uprave, 25. in 26. septembra 2025 v Portorožu

Učinkovita javna uprava temelji na kakovostni zakonodaji, podatkovno podprtem oblikovanju politik, usposobljenih in motiviranih zaposlenih ter dobrem sodelovanju med institucijami. K preglednosti in odgovornosti pomembno prispevajo tudi institucije, kot sta Varuh človekovih pravic in Komisija za preprečevanje korupcije. Med koristnimi orodji za boljše storitve je Upravna svetovalnica, ki nudi strokovno podporo pri upravnih postopkih. Ključno vlogo imajo zaposleni – za njihovo zadovoljstvo, razvoj in privabljanje talentov je pomembna skrbna kadrovska politika in prepoznavnost javnega sektorja kot dobrega delodajalca. Pomembno dodano vrednost prinašajo tudi medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje ter dobro vodeni evropski in nacionalni projekti. O vseh teh temah bomo razpravljali na 32. Dnevih slovenske uprave – osrednjem dogodku za vse, ki soustvarjajo sodobno, učinkovito in ljudem prijazno upravo. Dobrodošli!

Preberi več>>

Avgust 2025

September 2025

16. in 17. september: 14. Kongres javnega naročanja

 

 

/by

Nove obveznosti za podjetja in javne ustanove pri zaščiti pred kibernetskimi grožnjami

e-bilten  Številka 188, leto 2025, 11. junija

 

Nove obveznosti za podjetja in javne ustanove pri zaščiti pred kibernetskimi grožnjami

S sprejetjem novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki bo začel veljati 19. junija 2025, se pomembno širijo obveznosti na področju informacijske in kibernetske varnosti. Zakon v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo NIS 2 in določa nove skupine zavezancev, med katerimi so bistveni in pomembni subjekti iz različnih gospodarskih in javnih sektorjev.

Med ključnimi novostmi so razširjen nabor subjektov, ki bodo morali izpolnjevati varnostne zahteve, uvedba sistema samoregistracije prek portala URSIV ter nova pravila o odgovornosti vodstev podjetij za izvajanje ukrepov za obvladovanje kibernetskih tveganj. Vodstva bodo morala zagotavljati izvajanje ukrepov, nadzirati njihovo izvajanje ter skrbeti za redno usposabljanje zaposlenih.

Zakon prinaša tudi strožje obveznosti poročanja o incidentih, ukrepe za varnost dobavnih verig in obveznost sodelovanja z organi kazenskega pregona. Cilj sprememb je povečati raven kibernetske varnosti v Sloveniji ter zagotoviti večjo odpornost tako javnega kot zasebnega sektorja na kibernetske grožnje.

Preberi več>>

Prihajajo nove davčne ugodnosti za investicijske sklade in podjetja

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog novele ZDDPO-2V, ki med glavnimi novostmi ponovno uvaja 0-odstotno davčno stopnjo za določene alternativne investicijske sklade, poenostavlja pogoje za davčno nevtralna statusna preoblikovanja podjetij in usklajuje zakonodajo z evropskimi pravili. Cilj sprememb je večja pravna predvidljivost, spodbujanje trga kapitala ter odprava nekaterih tehničnih pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji. Spremembe naj bi se začele uporabljati s 1. januarjem 2026.

Preberi več>>

Gradbeni zakon GZ-1B: poenostavitve za investitorje in lažja legalizacija starejših objektov

Predlagane spremembe gradbenega zakona (GZ-1B) prinašajo številne novosti za hitrejše in preglednejše postopke gradnje. Novela omogoča lažjo legalizacijo objektov, zgrajenih pred letom 1995, če so izpolnjeni določeni pogoji (plačan komunalni prispevek, ni izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ter je objekt v uporabnem stanju). Jasneje so določena tudi dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, kar investitorjem omogoča večjo fleksibilnost pri gradnji.

Pomembna novost je hitrejše in centralizirano pridobivanje mnenj mnenjedajalcev prek prostorskega informacijskega sistema, s fiksnim 30-dnevnim rokom. Če mnenje ne bo izdano pravočasno, bo štelo, da je dokumentacija skladna s predpisi. Ponovno pa se uvaja tudi plačilo komunalnega prispevka kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, kar lahko nekoliko podaljša postopke.

Preberi več>>

Napovednik izobraževanj

Junij 2025

Avgust 2025

September 2025

16. in 17. september: 14. Kongres javnega naročanja

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Kako daleč je zdaj upokojitev? Nova pravila ZPIZ-2O

e-bilten  Številka 187, leto 2025, 14. maj

Nujna medicinska pomoč in pacientova volja: kdo odloča, ko pacient ne more?

Članek obravnava vprašanje, kdo odloča o nujni medicinski pomoči, kadar pacient ne more izraziti svoje volje. Običajno je za medicinski poseg potrebna privolitev, vendar zakon v nujnih primerih, ko gre za reševanje življenja ali preprečevanje hudega poslabšanja zdravja, omogoča poseg tudi brez nje. To velja le, če pacient začasno ni sposoben razumeti pomena in posledic posega. Presoja mora biti posebej skrbna, zlasti pri mladoletnikih ali pri tistih, ki razumejo situacijo, a se ne morejo izraziti. Če je pacient vnaprej izrazil voljo, da določenega posega ne želi, mora zdravnik to upoštevati, sicer nosi pravno odgovornost. Nadomestni odločevalci nujne pomoči ne morejo zavrniti. Takšno ravnanje zdravnika je pravno dopustno, če z njim prepreči večje zlo, kot bi ga povzročilo neukrepanje.

Preberi več>>

Vlada je v zakonodajni postopek poslala predlog novele Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), ki prinaša pomembne novosti za osnovnošolski prostor. Med ključnimi spremembami so uvedba novega predmeta informatika in digitalne tehnologije, omejitev uporabe elektronskih naprav, možnost pregleda učenčevih osebnih stvari ter natančnejša pravila glede zagotavljanja varnosti in vzgojnega ukrepanja v šolah. Cilj predlaganih sprememb je prilagoditi šolski prostor sodobnim izzivom, hkrati pa zagotoviti bolj urejeno, varno in spodbudno učno okolje.

Preberi več>>

Spremljanje javnih naročil brez stresa: Kako vam lahko UL info tok olajša delo

UL info tok je storitev, ki  bistveno olajša spremljanje javnih naročil. Javna naročila potekajo po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), ki določa pravila, postopke in obveznosti naročnikov ter ponudnikov. Ročno spremljanje objav in sprememb je zamudno in tvegano, zato je UL info tok koristen digitalni pripomoček.

Storitev omogoča samodejno obveščanje o novih javnih naročilih, spremembah dokumentacije, zakonodajnih novostih in pravnih razlagah. Prilagodljiv sistem obvestil uporabnikom prihrani čas, poveča točnost in zagotavlja ažurnost. Primeren je tako za začetnike kot strokovnjake, omogoča pa tudi 14-dnevni brezplačni preizkus brez obveznosti. Več informacij je na voljo na spletni strani www.ulinfotok.si.

Preberi več>>

Predlog novele zakona ZPIZ-2O predvideva postopen dvig starostne meje za upokojitev – do leta 2035 na 62 oz. 67 let, odvisno od pokojninske dobe. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se bo razširilo na 40 najboljših let, z izločitvijo petih najslabših. Ob tem se bo odmerni odstotek za 40 let dobe zvišal na 70 %, kar naj bi zagotovilo pravičnejše pokojnine.

Novela prinaša tudi spremembe pri usklajevanju pokojnin, ki bo bolj vezano na inflacijo, ter uvaja dodatna varovala: usklajevanje letnega dodatka in nov zimski dodatek v višini 250 evrov, namenjen zlasti prejemnikom nižjih pokojnin.

 

Preberi več>>

Junij 2025

Avgust 2025

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Še vedno mislite, da je trajnost strošek?

e-bilten  Številka 186, leto 2025, 16. april

Kako hitro mora žrtev kaznivega dejanja zoper storilca uveljavljati morebitni civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju?

Prispevek obravnava vprašanje, v kakšnem roku mora žrtev kaznivega dejanja vložiti civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju. Slovenska zakonodaja oškodovancem kaznivih dejanj omogoča uveljavljanje odškodninskih zahtevkov bodisi po civilnopravnih bodisi po kazenskopravnih zastaralnih rokih, odvisno od tega, kateri je v konkretnem primeru ugodnejši. Zaradi spremembe kazenskega prava (KZ-1), po kateri kazenski zastaralni rok praviloma teče neprekinjeno od storitve kaznivega dejanja, je položaj oškodovancev postal bolj zapleten. Avtorica opozarja, da lahko čakanje na izid kazenskega postopka za oškodovanca predstavlja tveganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Zato priporoča, da oškodovanec čim prej – idealno v okviru civilnopravnega zastaralnega roka iz Obligacijskega zakonika (OZ) – vloži tožbo ali pa premoženjskopravni zahtevek priglasi že med kazenskim postopkom, s čimer se učinkovito zaščiti pred zastaranjem.

Preberi več>>

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) prinaša celovito prenovo ureditve detektivske dejavnosti v Sloveniji. Z novimi določbami se zaostrujejo pogoji za pridobitev licence, povečuje se poudarek na strokovni usposobljenosti in stalnem izobraževanju detektivov, hkrati pa se jasneje opredeljujejo postopki njihovega delovanja. Pomembno novost predstavlja okrepljena ureditev varstva osebnih podatkov, ki mora biti skladna z evropskimi standardi in temeljiti na načelu sorazmernosti. Zakon uvaja tudi natančnejša pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi ter povečuje nadzor nad njihovim delom.

V praksi ZDD-2 pomeni višje zahteve in večjo odgovornost za detektive, hkrati pa večjo pravno varnost in zaupanje za njihove stranke. Zakon krepi profesionalizacijo dejavnosti, zvišuje kakovost storitev ter izboljšuje standarde delovanja detektivske stroke v skladu z mednarodnimi normami.

Preberi več>>

Trajnostnost ni breme, temveč poslovna priložnost

Trajnostnost danes ni več le obveznost, temveč strateška priložnost za podjetja. Čeprav so jo številna mala in srednje velika podjetja sprva dojemala kot breme zaradi zapletene zakonodaje in zahtevnega poročanja, se vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za povečanje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in dolgoročne odpornosti. Članek izpostavlja pomen evropskih zakonodajnih okvirov in standardov (CSRD, ESRS, GRI, VSME) ter opozarja na pobudo Omnibus, katere cilj je zmanjšanje administrativnih bremen.
Napredna podjetja že prepoznavajo trajnostnost in ESG kot priložnost za optimizacijo procesov, zmanjševanje tveganj v dobavnih verigah ter rast na novih trgih. Primeri iz prakse, kot sta Walmart in Unilever, dokazujejo, da trajnostne prakse lahko prinesejo tudi konkretne finančne prihranke. Poleg tega vse več vlagateljev pri svojih investicijskih odločitvah upošteva trajnostne dejavnike. Zaključna misel članka poudarja, da je trajnostnost temelj dolgoročne poslovne uspešnosti – ne glede na velikost podjetja.

Preberi več>>

Predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša številne spremembe z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj. Ključne novosti vključujejo zmanjšanje števila obveznih prednostnih kategorij prosilcev ter večjo avtonomijo najemodajalcev pri njihovi izbiri, uvedbo obveznega plačila varščine za vse najemnike ter ohranitev delitve prosilcev na listo A (socialno šibkejši) in listo B (širši krog prosilcev z možnostjo lastne udeležbe). Novela predvideva tudi prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine, ki naj bi bolje odražala starost, lokacijo in stroške vzdrževanja stanovanj.  Pomembna novost je tudi poenotenje pogojev za dodeljevanje subvencij tako za neprofitna kot tržna najemna stanovanja, s čimer se bo zmanjšala administrativna zahtevnost. Hkrati zakon predvideva hitrejšo obravnavo sodnih sporov v zvezi z odpovedjo najemnih pogodb, ki bodo obravnavani kot nujne zadeve.

Preberi več>>

April 2025

Maj 2025

Junij 2025

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by