Prispevki

Še vedno mislite, da je trajnost strošek?

e-bilten  Številka 186, leto 2025, 16. april

Kako hitro mora žrtev kaznivega dejanja zoper storilca uveljavljati morebitni civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju?

Prispevek obravnava vprašanje, v kakšnem roku mora žrtev kaznivega dejanja vložiti civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju. Slovenska zakonodaja oškodovancem kaznivih dejanj omogoča uveljavljanje odškodninskih zahtevkov bodisi po civilnopravnih bodisi po kazenskopravnih zastaralnih rokih, odvisno od tega, kateri je v konkretnem primeru ugodnejši. Zaradi spremembe kazenskega prava (KZ-1), po kateri kazenski zastaralni rok praviloma teče neprekinjeno od storitve kaznivega dejanja, je položaj oškodovancev postal bolj zapleten. Avtorica opozarja, da lahko čakanje na izid kazenskega postopka za oškodovanca predstavlja tveganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Zato priporoča, da oškodovanec čim prej – idealno v okviru civilnopravnega zastaralnega roka iz Obligacijskega zakonika (OZ) – vloži tožbo ali pa premoženjskopravni zahtevek priglasi že med kazenskim postopkom, s čimer se učinkovito zaščiti pred zastaranjem.

Preberi več>>

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) prinaša celovito prenovo ureditve detektivske dejavnosti v Sloveniji. Z novimi določbami se zaostrujejo pogoji za pridobitev licence, povečuje se poudarek na strokovni usposobljenosti in stalnem izobraževanju detektivov, hkrati pa se jasneje opredeljujejo postopki njihovega delovanja. Pomembno novost predstavlja okrepljena ureditev varstva osebnih podatkov, ki mora biti skladna z evropskimi standardi in temeljiti na načelu sorazmernosti. Zakon uvaja tudi natančnejša pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi ter povečuje nadzor nad njihovim delom.

V praksi ZDD-2 pomeni višje zahteve in večjo odgovornost za detektive, hkrati pa večjo pravno varnost in zaupanje za njihove stranke. Zakon krepi profesionalizacijo dejavnosti, zvišuje kakovost storitev ter izboljšuje standarde delovanja detektivske stroke v skladu z mednarodnimi normami.

Preberi več>>

Trajnostnost ni breme, temveč poslovna priložnost

Trajnostnost danes ni več le obveznost, temveč strateška priložnost za podjetja. Čeprav so jo številna mala in srednje velika podjetja sprva dojemala kot breme zaradi zapletene zakonodaje in zahtevnega poročanja, se vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za povečanje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in dolgoročne odpornosti. Članek izpostavlja pomen evropskih zakonodajnih okvirov in standardov (CSRD, ESRS, GRI, VSME) ter opozarja na pobudo Omnibus, katere cilj je zmanjšanje administrativnih bremen.
Napredna podjetja že prepoznavajo trajnostnost in ESG kot priložnost za optimizacijo procesov, zmanjševanje tveganj v dobavnih verigah ter rast na novih trgih. Primeri iz prakse, kot sta Walmart in Unilever, dokazujejo, da trajnostne prakse lahko prinesejo tudi konkretne finančne prihranke. Poleg tega vse več vlagateljev pri svojih investicijskih odločitvah upošteva trajnostne dejavnike. Zaključna misel članka poudarja, da je trajnostnost temelj dolgoročne poslovne uspešnosti – ne glede na velikost podjetja.

Preberi več>>

Predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša številne spremembe z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj. Ključne novosti vključujejo zmanjšanje števila obveznih prednostnih kategorij prosilcev ter večjo avtonomijo najemodajalcev pri njihovi izbiri, uvedbo obveznega plačila varščine za vse najemnike ter ohranitev delitve prosilcev na listo A (socialno šibkejši) in listo B (širši krog prosilcev z možnostjo lastne udeležbe). Novela predvideva tudi prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine, ki naj bi bolje odražala starost, lokacijo in stroške vzdrževanja stanovanj.  Pomembna novost je tudi poenotenje pogojev za dodeljevanje subvencij tako za neprofitna kot tržna najemna stanovanja, s čimer se bo zmanjšala administrativna zahtevnost. Hkrati zakon predvideva hitrejšo obravnavo sodnih sporov v zvezi z odpovedjo najemnih pogodb, ki bodo obravnavani kot nujne zadeve.

Preberi več>>

April 2025

Maj 2025

Junij 2025

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Kdaj morate kadrovsko agencijo prijaviti kot podizvajalca?

e-bilten  Številka 183, leto 2025, 12. februarja

 

Ali mora ponudnik kadrovsko agencijo prijaviti kot podizvajalca?

V javnih naročilih se pogosto pojavlja vprašanje, ali mora ponudnik, ki uporablja delavce prek kadrovske agencije, to agencijo prijaviti kot podizvajalca. Agencijsko delo je tripartitno razmerje med agencijo (formalnim delodajalcem), delavcem in uporabnikom (dejanskim delodajalcem). Po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) mora biti subjekt, ki zagotavlja zmogljivosti v zvezi s strokovno usposobljenostjo, prijavljen kot podizvajalec. Vendar stroga formalna razlaga ni vedno primerna. Ponudnik ima dejanski nadzor nad delavcem, podobno kot pri finančnem leasingu, kjer je uporabnik vozila obravnavan kot njegov dejanski lastnik. Zato je mogoče trditi, da ponudnik delavce kadrovske agencije uporablja kot lastne zmogljivosti, kar pomeni, da agencije v postopku oddaje ponudbe ni treba prijaviti kot podizvajalca.

Preberi več>>

 

ZOMZKD – celovito urejanje kazenskopravne obravnave mladoletnikov

Ministrstvo za pravosodje predlaga Zakon o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj (ZOMZKD), ki ureja kazensko odgovornost in sankcije za mladoletnike (14–18 let) ter posebnosti postopkov in izvrševanja kazenskih sankcij. Uvaja individualno oceno mladoletnika, ki jo pripravi CSD ali center za mladoletnike za prilagojeno obravnavo. Med omejevalnimi ukrepi so namesto javljanja na policiji predvideni javljanje na CSD, nadzor CSD ter začasna namestitev v strokovni center ali prevzgojni dom. Namesto vzgojnih programov zakon uvaja multidisciplinarni pristop s celovitim načrtom obravnave, ki ga pripravlja strokovni svet v sodelovanju z multidisciplinarnim centrom in prevzgojnimi domovi.

Preberi več>>

 

Zakon o hrani – določanje postopka doniranja hrane

Novi Zakon o hrani, ki ga predlaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ureja kakovost živil, njihovo označevanje, preskrbo s hrano, doniranje in zmanjševanje zavržkov hrane ter inšpekcijski nadzor. Posebno pozornost namenja zmanjševanju izgub in odpadne hrane, saj določa, da morajo trgovci s prodajnimi površinami, večjimi od 400 m², skleniti dogovor o doniranju presežkov hrane s humanitarnimi organizacijami in javnimi zavodi. Donirana hrana ne sme biti predmet trgovanja, prejemniki pa so socialno ogrožene osebe. Vzpostavljen bo informacijski sistem donirane hrane za spremljanje donacij in nadzor, donatorji pa bodo lahko pridobili certifikat za manj odpadne hrane. Zakon prav tako spodbuja lokalne trge in izobraževanje javnosti o kmetijskih proizvodih ter omogoča finančno podporo za promocijo in trženje lokalnih živil. Ministrstvo bo izvajalo informacijske kampanje, promocijske dogodke ter subvencioniralo nabavo živil in izobraževanja za institucije s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva.

Preberi več>>

 

Marec 2025

6. marec: Kako pravilno izvesti javno naročilo za področje zdravstva – praktična delavnica

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavatelja: Mark Dolenšek in Larisa Štefin Glavendekić

11. marec: Kaj mora o trajnostnih regulativah vedeti vaš strokovnjak za skladnost

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavatelji: Infinite pure Solution

12. marec: Dopustnost sklepanja dodatkov ter aktualna praksa DKOM

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavateljica: Milena Basta Trtnik

18. in 20. marec: Šola za ponudnike – prenovljen program

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavateljica: Maja Prebil

25. in 26. marec: 9. Dnevi prakse javnih naročil

Kraj: Thermana Laško

April 2025

3. april: Kako pravilno izvesti javno naročilo s področja splošne nabave I – praktična delavnica

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavatelja: Rok Kalar in Špela Brezavšček

7. in 9. april: Šola za naročnike: Poglobljeno znanje za učinkovito izvedbo javnih naročil

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavateljice: Maja Prebil, Maša Arko in mag. Ajda Kostanjšek

17. april: Javna naročila za začetnike

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavateljica: Maja Prebil

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Strožje kazni za umore v družinskih skupnostih

e-bilten  Številka 183, leto 2025, 15. januarja

 

Poznavanje trajnosti ostaja nujnost za podjetja

Poslovno okolje je zaradi negotovosti in novih regulativnih zahtev, kot so evropski standardi ESG (okolje, sociala, upravljanje), vse bolj zahtevno. Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) je v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo CSRD, zato bodo podjetja letos prvič pripravljala trajnostna poročila. Evropska komisija načrtuje poenostavitve poročanja z omnibus zakonom, ki naj bi zmanjšal birokratsko breme. Podjetja pa se morajo prilagoditi tudi drugim novim predpisom, kot so uredbe o trajnostnih izdelkih, embalaži in zmanjšanju emisij do leta 2040. Prepoved nepoštenih okoljskih trditev ter proizvodov, izdelanih s prisilnim delom, uvaja dodatne zahteve.
Trajnostno poročanje podjetjem pomaga prepoznati tveganja, zmanjšati odpadke in optimizirati vire. Postopek dvojne pomembnosti omogoča boljše razumevanje vplivov in odvisnosti, kar izboljšuje konkurenčnost. Dinamični izobraževalni program bo podjetjem pomagal pri izvajanju trajnostnega poročanja in skladnosti z zakonodajo.

Preberite več>>

KZ-1K – Strožje kaznovanje umora v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti

Predlog sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1K) uvaja strožje kaznovanje umorov v družinskih in drugih trajnejših življenjskih skupnostih, vključno s femicidi in umori iz časti, ter razširja definicijo zlorabe položaja pri spolnih napadih na mladoletnike in odrasle, tako da vključuje zaupanje, avtoriteto ali vpliv. Poleg tega ukinja določbo, da je pregon posilstva v (zunaj)zakonski skupnosti odvisen od predloga žrtve, saj bo pregon zdaj potekal po uradni dolžnosti, v skladu z Istanbulsko konvencijo. Spremembe krepijo zaščito ranljivih skupin in izboljšujejo kaznovanje nasilnih dejanj.

Preberite več>>

 

ZINR – Uvedba novega načina varčevanja s pomočjo individualnega naložbenega računa

Ministrstvo za finance predlaga Zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR), ki uvaja posebne račune (INR) za spodbujanje dolgoročnega varčevanja v finančnih instrumentih, razvoj trga kapitala in učinkovito alokacijo prihrankov prebivalstva. INR omogoča varčevanje pod jasnimi pogoji z ugodnejšo davčno obravnavo ter ločuje sredstva vlagateljev od ponudnikov. Račun lahko odpre le slovenski davčni rezident, a ne za poslovne namene, in ima stroge omejitve glede vplačil (20.000 EUR v prvem letu, 5.000 EUR letno, skupno največ 150.000 EUR). Dovoljeno je vlaganje v finančne instrumente, kot so delnice, obveznice, in ETF-ji, pri čemer so vplačila dovoljena le v evrih. Upravljanje INR je mogoče samostojno ali prek ponudnika, nadzor nad sistemom pa izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev. Omejitve zagotavljajo uravnoteženost med spodbujanjem varčevanja in zaščito državnega proračuna.

Preberite več>>

 

Januar 2025

16. januar: Javna naročila za začetnike
Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana
Predavateljica: Maja Prebil

22. januar: Sporočanje podatkov o oddanih evidenčnih naročilih in objava seznama
Kraj: Spletni dogodek
Predavateljica: Ajda Kostanjšek

28. januar: Osebna odgovornost direktorjev in predstojnikov: Ali morajo plačati za prekrške javnih naročnikov?
Kraj: Spletni dogodek
Predavateljica: Maja Koršič Potočnik

29. januar: Presoja dopustnosti ponudb (za naročnike in ponudnike)
Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana
Predavateljica: Vesna Cukrov

30. januar: Drobljenje javnih naročil – praktična delavnica
Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana
Predavateljica: Maja Prebil

Februar 2025

4. februar: Izvajanje javnih naročil male vrednosti v praksi

Kraj: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana

Predavateljica: Milena Basta Trtnik

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

 

/by

Kdo bo gradil največje projekte v Sloveniji

e-bilten  Številka 182, leto 2024, 18. novembra

Kdo bo gradil največje projekte v Sloveniji: domači gradbinci ali podjetja iz tretjih držav?

V Sloveniji se postavlja vprašanje, ali bodo pomembne gradbene projekte prevzela domača podjetja ali ponudniki iz tretjih držav, kot sta Turčija in Kitajska. Tuja podjetja imajo zaradi državnih subvencij in nižjih stroškov dela prednost, kar slovenski gradbinci označujejo za nelojalno konkurenco. Sodišče EU je odločilo, da podjetja iz držav brez ustreznih sporazumov z EU nimajo pravice do pravnega varstva v postopkih javnih naročil, a lahko sodelujejo, če jim naročniki to dovolijo. Naročniki se tako soočajo z izbiro med nižjimi cenami tujih ponudnikov in tveganji slabše kakovosti ali delovnih pogojev. Odločitev o vključevanju tujih podjetij je prepuščena naročnikom, domači gradbinci pa bodo morali okrepiti svojo konkurenčnost, da ohranijo svoj položaj na trgu.

Preberite več>>

Presoja dopustnosti ponudb (za naročnike in ponudnike)

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa, da je dopustna ponudba tista, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, ne vsebuje razlogov za izključitev, je pravočasna, skladna z zahtevami naročnika in ne presega zagotovljenih sredstev. Priprava dopustne ponudbe je odgovornost ponudnika, ki mora poskrbeti za skladnost z razpisnimi zahtevami in zakonodajo, saj se neskladnosti, razen očitnih napak, praviloma ne smejo popravljati po izteku roka za oddajo ponudb. Naročnik mora pri presoji ponudb spoštovati načeli transparentnosti in enakopravnosti ter omogočiti le omejeno dopolnjevanje brez naknadnega spreminjanja ključnih elementov, kot so cena ali tehnične specifikacije. DKOM poudarja, da je preglednost postopka ključna, medtem ko neupoštevanje zahtev vodi v zavrnitev ponudbe.

Preberite več>>

ZUP-1I – Napredni elektronski podpis kot zadostna raven pravne varnosti

Sprememba Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-1I) prinaša poenostavitve za hitrejše in učinkovitejše odločanje ter prilagoditev elektronskemu poslovanju. Namesto kvalificiranega elektronskega podpisa bo zadostoval napredni elektronski podpis, v določenih primerih pa bo za identifikacijo vložnika dovolj uporabniško ime in geslo. Vloge v tujem jeziku se lahko obravnavajo, če uradna oseba jezik razume, medtem ko uradni dokumenti še vedno nastajajo izključno v uradnem jeziku. Novost je tudi samodejna izdaja elektronskih potrdil iz uradnih evidenc, ki so enakovredna javnim listinam. Spremembe izboljšujejo dostopnost in učinkovitost upravnih postopkov, ob hkratnem zagotavljanju pravne varnosti.

Preberite več>>

ZDOsk-1A – Kontinuiran prehod brez prekinitve zavarovanja za starše invalidne osebe

Sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1A) prinaša podaljšanje prehodnega obdobja za izvajanje pravic in financiranje dodatnih stroškov ter zagotavlja neprekinjeno zavarovanje in dohodek za starše invalidnih oseb. Ti lahko brez prekinitve preidejo iz sistema delnega plačila za izgubljeni dohodek v sistem dolgotrajne oskrbe.
Oskrbovalci družinskih članov morajo osnovno usposabljanje opraviti v treh mesecih po sklenitvi osebnega načrta, izjema so opravičljivi razlogi, kot so bolezen ali poškodba. Predlog zakona omogoča občinam, da z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je država, sklenejo pogodbo za izvajanje oskrbe na domu. To odpravlja dosedanje omejitve, ki so dopuščale le ustanovitev javnega zavoda ali podelitev koncesije. Podaljšuje se tudi kritje dodatnih stroškov dela izvajalcev pomoči na domu do 30. junija 2025, saj se dolgotrajna oskrba na domu začne izvajati 1. julija 2025. Spremembe omogočajo lažji prehod v nov sistem ter boljšo dostopnost in stabilnost dolgotrajne oskrbe.

Preberite več>>

 

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Kadrovski pogoj: ali morajo vodje posameznih del res aktivno znati slovensko?

e-bilten  Številka 181, leto 2024, 20. novembra

 

Kadrovski pogoj: ali morajo vodje posameznih del res aktivno znati slovensko?

V javnih naročilih gradnje naročniki pogosto zahtevajo, da ključni kadri (npr. vodje gradnje in del) govorijo slovensko, kar utemeljujejo z zakonodajo in potrebo po učinkoviti komunikaciji. Medtem ko je zahteva za vodjo gradnje kot reguliran poklic upravičena, za vodje posameznih del, ki z naročnikom običajno ne komunicirajo in niso reguliran poklic, to ni nujno. Njihova strokovnost temelji na tehničnem znanju in izkušnjah, ne na znanju jezika. Neutemeljena jezikovna zahteva, zlasti v primerih, ko domače konkurence ni in je vključevanje tujih ponudnikov nujno, lahko omejuje konkurenco in je diskriminatorna. Naročniki morajo paziti, da pogoji ne ustvarjajo nepotrebnih ovir in so sorazmerni s cilji naročila.

Preberite več>>

 

ZUNPEOVE-B – Uvedba območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije

Predlog sprememb zakona ZUNPEOVE-B uvaja območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije (OVE), ki predstavljajo okoljsko najprimernejše dele prednostnih območij za umeščanje naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE. Ta območja ne smejo posegati v zavarovana ali ekološko pomembna območja ter dajejo prednost umetnim in grajenim površinam, kot so strehe, prometna infrastruktura ter nekmetijska zemljišča. Predlog predvideva kartiranje teh območij na podlagi podatkov o potencialu sonca in vetra ter kriterijev naravovarstva, kulturne dediščine in varovanja zdravja. Prav tako uvaja posebnosti pri presoji vplivov na okolje, pri čemer dodatne presoje niso potrebne za naprave, umeščene na skladna območja za pospešeno uvajanje OVE. V primeru nepredvidenih škodljivih vplivov pa lahko pristojni organ zahteva presojo sprejemljivosti posega. Namen sprememb je pospešiti uvajanje OVE in zmanjšati administrativne ovire ob hkratnem upoštevanju okoljskih ciljev.

Preberite več>>

 

ZMV-1A – Omejitev veljavnosti pooblastil za delo tehničnim službam, ki izvajajo postopke homologacije

Predlog spremembe Zakona o motornih vozilih (ZMV-1A) prinaša več pomembnih novosti. Ključne med njimi so omejitev veljavnosti pooblastil za tehnične službe, ki izvajajo homologacijo vozil (5 let), ter za druge tehnične in registracijske organizacije (10 let), skladno z evropsko zakonodajo. Prav tako uvaja možnost izvedbe tehničnega pregleda vozila na podlagi obvestila o nadzoru tehnične brezhibnosti v tujini, kar vključuje vračilo registrskih tablic šele po dokazilu o tehnični brezhibnosti vozila. Sprememba odpravi pogoj, da mora biti tehnični pregled za prvo registracijo opravljen pred največ 30 dnevi, če je bil opravljen v drugi državi članici EU ali EGP, medtem ko ta pogoj ostaja za podaljšanja veljavnosti prometnih dovoljenj. Novela zakona tudi vzpostavlja evidenco lokacij za izvedbo tehničnih pregledov na terenu ter evidenco kadrov in opreme strokovnih in registracijskih organizacij. S tem se izboljša nadzor nad temi organizacijami ter omogoči javna objava podatkov o registriranih vozilih.

Preberite več>>

 

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

 

 

Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana

/by

Ali lahko pride do zlorabe finančnih zavarovanj pri javnih naročilih?

e-bilten  Številka 180, leto 2024, 23. oktobra

 

Ali lahko pride do zlorabe finančnih zavarovanj pri javnih naročilih?

Finančna zavarovanja igrajo ključno vlogo pri javnih naročilih, saj zagotavljajo zaščito naročnikov pred tveganji, povezanimi z neizpolnitvijo obveznosti izvajalcev. Uredba o finančnih zavarovanjih določa vrste zavarovanj, kot so bančne garancije, kavcijska zavarovanja in menice, ki zmanjšujejo tveganja pri izvedbi projektov. Kljub temu prihaja do zlorab, kjer naročniki neupravičeno unovčijo bančne garancije, kar povzroča finančne težave izvajalcem. Ta praksa predstavlja resen problem, saj lahko izvajalce pahne v insolventnost, medtem ko imajo ti na voljo pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Preberite več>>

Nižji prag za začetek postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) ureja postopke za finančno preiskavo in odvzem premoženja, pridobljenega na nezakonit način. Predlagane spremembe zakona znižujejo prag za začetek finančne preiskave s 50.000 na 10.000 evrov, kar omogoča učinkovitejše preiskovanje manjših zneskov. Poleg tega se pri ugotavljanju nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevajo tudi odhodki, kar omogoča natančnejše ugotavljanje nezakonito pridobljenega premoženja. Nov zakon uvaja enoletni rok za vložitev tožbe ter možnost odvzema nadomestnega premoženja, kadar neposreden odvzem ni mogoč.

Preberite več>>

ZOEE-A – Širitev nabora aktivnih odjemalcev pravice do souporabe energije

Predlog zakona ZOEE-A širi pravice aktivnih odjemalcev električne energije, s poudarkom na pravici do souporabe energije, prožni priključitvi in pogojih za pogodbe s fiksno ceno. Po novem bodo lahko gospodinjstva, podjetja in javni organi souporabljali električno energijo iz obnovljivih virov na podlagi zasebnih dogovorov, kar je bilo prej omejeno na zadrugo. Prav tako se uvaja možnost prožne priključitve za uporabnike, če polna priključitev ni mogoča. Dobavitelji bodo obvezani ponujati pogodbe s fiksno ceno in strategijo varovanja pred tveganji, da se zagotovi stabilnost trga v času kriz.

Preberite več>>

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>
 Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana
/by

Utemeljeno in neutemeljeno zavračanje prevzema del – kakšne so posledice?

e-bilten  Številka 179, leto 2024, 25. septembra

 

Utemeljeno in neutemeljeno zavračanje prevzema del – kakšne so (lahko) posledice?

Prevzem opravljenih del je zakonska dolžnost naročnika (641. člen OZ), s katero omogoči izvajalcu, da izpolni svojo obveznost. S prevzemom nastopijo pravne posledice, kot so prenehanje pravice do uveljavljanja očitnih napak, konec izvajalčeve morebitne zamude, začetek garancijskih in jamčevalnih rokov, prenos nevarnosti naključnega uničenja na naročnika in obveznost izročitve finančnega zavarovanja.
Zaradi teh posledic so naročniki pogosto previdni, kar lahko vodi do zavračanja prevzemov. Naročnik lahko prevzem utemeljeno zavrne, če ima izpolnitev napake, razen manjših napak, ki ne vplivajo na uporabo objekta. Takšne ureditve vsebujejo tudi FIDIC pogodbeni pogoji.

Preberite več>>

ZGJSPVN – Zagotavljanje boljšega dostopa in uresničevanja pravice do pitne vode

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo nov Zakon o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo (ZGJSPVN), ki nadgrajuje obstoječe zakone. Zakon ureja oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih voda ter določa cene javnih služb, posebej v primeru naravnih nesreč. Pomembna novost je prenos ustavne pravice do pitne vode, ki opredeljuje vodne vire kot javno dobro, in uvaja ukrepe, kot so dovoz vode na območjih brez dostopa do javnega vodovoda ter prepoved prekinitve oskrbe zaradi neplačila.
Zakon opušča možnost koncesij za oskrbo s pitno vodo in spodbuja občine, da prevzamejo odgovornost za to storitev. Prepoveduje prepuščanje glavnih nalog podizvajalcem za večjo preglednost, obenem pa uvaja trajnostno rabo vode in možnost vnovične uporabe. Poleg tega nalaga občinam pripravo posebnih programov izvajanja javnih služb, kar izboljšuje transparentnost in učinkovitost.

Preberite več>>

ZIKS-1I – Omiljenje posledic prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni

Novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I), ki jo je 17. septembra 2024 sprejel Državni zbor RS, naslavlja problem prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni in pomanjkanja pravosodnih policistov. Zakon uvaja začasne ukrepe za primere zaostrenih varnostnih razmer, kot so prekinitve prestajanja kazni in odložitve nastopa kazni za obsojence, ki so na prostosti, da bi zmanjšali prezasedenost. Ukrepi vključujejo tudi možnost predčasnega odpusta za obsojence, ki so prestali dve tretjini kazni in izpolnjujejo določene pogoje, pri čemer se obdobje predčasnega odpusta podaljšuje s treh na šest mesecev pred iztekom kazni.
Zakon prav tako prinaša novosti, ki omogočajo obsojencem, da med prestajanjem kazni zaprosijo za hišni zapor ali izvršitev kazni z delom v splošno korist, kar prej ni bilo mogoče. S tem se odpravlja neenakost v obravnavi med različnimi oblikami prestajanja kazni in izboljšuje pravica obsojencev do sodnega varstva.

Preberite več>>

Napovednik prihajajočih izobraževanj:

 

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

/by

ZGD-1M – nove obveznosti za podjetja glede poročanja in spolne uravnoteženosti

e-bilten  Številka 176, leto 2024, 5. julija

 

Načelo javnosti v inšpekcijskem postopku

Inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb.

Načelo javnosti po vsebini ne spada toliko v okvir postopkovnih določb kot v okvir materialnih. Zaradi elementov transparentnosti, odzivnosti in nenehnega izboljševanja spada v širši okvir različnih pojmov, ki se nanašajo na »dobro« delovanje državnih organov (angl. good administration, good government, good governance). Gre za samostojno načelo, ki ga ZUP v tej obliki (razen javnosti obravnav ter pregleda spisa in prejemanja obvestil o poteku postopka) ne pozna. Najdemo ga že na ustavni ravni, tj. v 39. členu Ustave RS (informacija javnega značaja) in nadalje v 6. členu ZDU-1 (javnost dela) in 10. členu ZDIJZ (posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet).

Preberite več>>

ZGD-1M – nove obveznosti za podjetja glede poročanja in spolne uravnoteženosti

Predlagana novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) usklajuje nacionalno zakonodajo z direktivami Evropske unije, izboljšuje preglednost poslovanja podjetij in spodbuja enakost spolov v korporativnem upravljanju.

Preberite več>>

Novela SZ-1F – prehod na tržne najemnine in varovanje najemnikov

Novela Stanovanjskega zakona (SZ-1F) uvaja nekatere spremembe, ki izpolnjujejo ustavne obveznosti in ciljajo k reševanju dolgotrajnih težav v stanovanjskem sektorju.

Preberite več>>

Vsa izobraževanja>>

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

 

/by

Infekcijske in nalezljive bolezni v slovenskem kazenskem pravu

e-bilten  Številka 175, leto 2024, 5. junija

 

Infekcijske in nalezljive bolezni v slovenskem kazenskem pravu
V slovenskem kazenskem pravu je problematika infekcijskih in nalezljivih bolezni obravnavana skozi različna kazniva dejanja, ki vključujejo strokovne napake zdravstvenih delavcev in malomarnost laikov. Članek poudarja potrebo po izboljšanju zakonodaje za učinkovitejše obvladovanje teh primerov. Primerjalna analiza pokaže različne pristope drugih držav pri varovanju javnega zdravja in osebnih dobrin. Kljub izzivom pandemije COVID-19 slovenski zakonodajalec ni uspel posodobiti zakonodaje na tem področju.

Preberite več>>

 

Stečaj javnega podjetja – pereč pravni problem ali pobalinstvo?
Članek obravnava stečaj javnega podjetja Prlekija, ustanovljenega za izvajanje gospodarskih javnih služb. Razlog za stečaj so nesoglasja med družbeniki (občinami) in pomanjkljivo korporativno upravljanje. Poudarja problem insolventnosti javnih podjetij, ki imajo monopol na trgu. Stečaj takšnih podjetij je nepredstavljiv, zato je treba preučiti vzroke in odgovornosti vpletenih.

Preberite več>>
Dnevi slovenske uprave
“Dnevi slovenske uprave” bodo potekali 5. in 6. septembra 2024 v Portorožu. Dogodek bo obravnaval izzive javne uprave, kot so tehnološki razvoj, ekonomske in družbene spremembe ter potreba po učinkovitosti. Vključuje razprave o upravljanju, sodelovanju z deležniki in izboljšavah v javnem sektorju. Program obsega okrogle mize o pravnih, ekonomskih, organizacijskih in informacijskih vidikih delovanja javne uprave.

Preberite več>>
Poletni napovednik izobraževanj

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

/by

Trajnostno poslovanje – zakaj je pomembno in kako se ga lotiti v praksi?

e-bilten  Številka 174, leto 2024, 8. maja

 

Trajnostno poslovanje – zakaj je pomembno in kako se ga lotiti v praksi?

 

Poročanje o trajnostnem razvoju ni le pot do skladnosti z novimi zakonodajnimi zahtevami, ampak prinaša podjetjem – ne glede na njihovo velikost – številne prednosti in razvojne možnosti. To omogoča podjetjem, da zaznajo vplive, tveganja in priložnosti, s čimer krepijo svojo konkurenčnost in odpornost ter si zagotavljajo boljši dostop do finančnih virov. Trajnost postaja regulirano področje, s pomembnimi zakonodajnimi akti EU, kot je Direktiva CSRD, ki zavezuje velika podjetja in finančne institucije k poročanju. Ta direktiva uvaja enoten okvir poročanja, ki temelji na načelu dvojne pomembnosti, ocenjujoč vplive dejavnosti podjetja na ljudi in okolje ter finančne posledice, ki izhajajo iz trajnostnih zadev. Pristop k trajnostnemu poslovanju in poročanju zahteva premišljeno ocenjevanje in strategijo, ki vključuje prepoznavanje ključnih tveganj in priložnosti ter komunikacijo s deležniki.

Razvoj digitalnih plačil prinaša številne prednosti

 

V Sloveniji se, kljub hitremu razvoju plačilnih tehnologij, opaža visok delež gotovinskih plačil, ki znaša 73 % vseh transakcij na prodajnih mestih. To zaostajanje za skandinavskimi državami, kot je Švedska, kjer brezgotovinska plačila predstavljajo več kot 90 % vseh plačil, izpostavlja potrebo po večji promociji in dostopnosti digitalnih plačil. NLB se odziva z uvedbo novih storitev, kot so Apple Pay, Google Pay in digitalna banka Klik, ki zagotavljajo enotno uporabniško izkušnjo na različnih platformah. Poleg tega banke v Sloveniji razvijajo skupne inovacije, kot je sistem za takojšna plačila Flik, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo pri spletnih plačilih. Projekt mestne kartice CeKR v Kranju pa nakazuje na širšo uporabo digitalnih plačil v javnih storitvah in mobilnosti. NLB nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje digitalne plačilne infrastrukture, s ciljem zmanjšanja gotovinskih transakcij in spodbujanja brezgotovinskih alternativ v Sloveniji.

Kaj prinaša novela stanovanjskega zakona?

Novela Stanovanjskega zakona po navodilu Ustavnega sodišča na novo ureja položaj neprofitnih najemnih razmerij za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki.

Preberite več>>

Prihodnost brezskrbne in vključujoče urbane mobilnosti

Prihodnost brezskrbne in vključujoče urbane mobilnosti se kaže v razvoju in uvajanju sistemov plačevanja v odprti zanki v javnem potniškem prometu. Že več kot 650 brezstičnih projektov, ki jih je podprla Visa, vključno z implementacijami v Ljubljani in Kranju, poudarja globalni premik k digitalnim plačilnim rešitvam v javnem prometu. Sistemi odprte zanke omogočajo enostavnejši dostop do prevoznih storitev in izboljšujejo potovalno izkušnjo z zagotavljanjem bolj tekočih plačilnih procesov, kar je ključno za zmanjšanje uporabe gotovine in izboljšanje podatkovnih vpogledov v navade potnikov. Raziskava Visae in ThoughtLab je pokazala, da uvedba teh sistemov vodi do povečanja števila potnikov, izboljšanja storitev in zmanjšanja sive ekonomije.

Preberite več>>

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

 

Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana

/by