Še vedno mislite, da je trajnost strošek?

Kako hitro mora žrtev kaznivega dejanja zoper storilca uveljavljati morebitni civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju?

Prispevek obravnava vprašanje, v kakšnem roku mora žrtev kaznivega dejanja vložiti civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju. Slovenska zakonodaja oškodovancem kaznivih dejanj omogoča uveljavljanje odškodninskih zahtevkov bodisi po civilnopravnih bodisi po kazenskopravnih zastaralnih rokih, odvisno od tega, kateri je v konkretnem primeru ugodnejši. Zaradi spremembe kazenskega prava (KZ-1), po kateri kazenski zastaralni rok praviloma teče neprekinjeno od storitve kaznivega dejanja, je položaj oškodovancev postal bolj zapleten. Avtorica opozarja, da lahko čakanje na izid kazenskega postopka za oškodovanca predstavlja tveganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Zato priporoča, da oškodovanec čim prej – idealno v okviru civilnopravnega zastaralnega roka iz Obligacijskega zakonika (OZ) – vloži tožbo ali pa premoženjskopravni zahtevek priglasi že med kazenskim postopkom, s čimer se učinkovito zaščiti pred zastaranjem.

Preberi več>>

Novi zakon o detektivih: varstvo podatkov, licenciranje in nadzor

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) prinaša celovito prenovo ureditve detektivske dejavnosti v Sloveniji. Z novimi določbami se zaostrujejo pogoji za pridobitev licence, povečuje se poudarek na strokovni usposobljenosti in stalnem izobraževanju detektivov, hkrati pa se jasneje opredeljujejo postopki njihovega delovanja. Pomembno novost predstavlja okrepljena ureditev varstva osebnih podatkov, ki mora biti skladna z evropskimi standardi in temeljiti na načelu sorazmernosti. Zakon uvaja tudi natančnejša pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi ter povečuje nadzor nad njihovim delom.

V praksi ZDD-2 pomeni višje zahteve in večjo odgovornost za detektive, hkrati pa večjo pravno varnost in zaupanje za njihove stranke. Zakon krepi profesionalizacijo dejavnosti, zvišuje kakovost storitev ter izboljšuje standarde delovanja detektivske stroke v skladu z mednarodnimi normami.

Preberi več>>

Trajnostnost ni breme, temveč poslovna priložnost

Trajnostnost danes ni več le obveznost, temveč strateška priložnost za podjetja. Čeprav so jo številna mala in srednje velika podjetja sprva dojemala kot breme zaradi zapletene zakonodaje in zahtevnega poročanja, se vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za povečanje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in dolgoročne odpornosti. Članek izpostavlja pomen evropskih zakonodajnih okvirov in standardov (CSRD, ESRS, GRI, VSME) ter opozarja na pobudo Omnibus, katere cilj je zmanjšanje administrativnih bremen.
Napredna podjetja že prepoznavajo trajnostnost in ESG kot priložnost za optimizacijo procesov, zmanjševanje tveganj v dobavnih verigah ter rast na novih trgih. Primeri iz prakse, kot sta Walmart in Unilever, dokazujejo, da trajnostne prakse lahko prinesejo tudi konkretne finančne prihranke. Poleg tega vse več vlagateljev pri svojih investicijskih odločitvah upošteva trajnostne dejavnike. Zaključna misel članka poudarja, da je trajnostnost temelj dolgoročne poslovne uspešnosti – ne glede na velikost podjetja.

Preberi več>>

SZ-1G – poenostavljanje postopka oddaje javnih najemnih stanovanj

Predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša številne spremembe z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj. Ključne novosti vključujejo zmanjšanje števila obveznih prednostnih kategorij prosilcev ter večjo avtonomijo najemodajalcev pri njihovi izbiri, uvedbo obveznega plačila varščine za vse najemnike ter ohranitev delitve prosilcev na listo A (socialno šibkejši) in listo B (širši krog prosilcev z možnostjo lastne udeležbe). Novela predvideva tudi prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine, ki naj bi bolje odražala starost, lokacijo in stroške vzdrževanja stanovanj.  Pomembna novost je tudi poenotenje pogojev za dodeljevanje subvencij tako za neprofitna kot tržna najemna stanovanja, s čimer se bo zmanjšala administrativna zahtevnost. Hkrati zakon predvideva hitrejšo obravnavo sodnih sporov v zvezi z odpovedjo najemnih pogodb, ki bodo obravnavani kot nujne zadeve.

Preberi več>>