Kaj lahko naročniki storijo, ko ponudbe presegajo zagotovljena sredstva?

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Julij 2022, številka 30 / letnik XX.
>> Kaj lahko naročniki storijo, ko ponudbe presegajo zagotovljena sredstva?
Zagotovljena (tudi razpoložljiva) sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega (običajno na proračunskih postavkah ali postavkah finančnega načrta) za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Na skladnost ponudbe z zagotovljenimi sredstvi mora naročnik paziti v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ko mora preveriti, ali je ponudba ponudnika, ki mu namerava oddati javno naročilo, dopustna, torej med drugim ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Če naročnik ugotovi, da ponudba presega zagotovljena sredstva, mora izločiti ponudbo kot nedopustno.
V trenutnih razmerah, ko se cene blaga ter tudi storitev dnevno spreminjajo, se naročniki pogosto znajdejo v situaciji, ko bodisi niti ne prejmejo nobene ponudbe bodisi prejmejo ponudbe, ki presegajo le zagotovljena sredstva. V prispevku so predstavljene možnosti, ki jih ima naročnik, kadar v postopku javnega naročanja zaradi nezadostnih zagotovljenih sredstev ne more oddati javnega naročila.
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki		 › IUS kolumna
› Izbrano iz sodne prakse
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Katere nove vsebine in funkcionalnosti vsebujejo naročniški paketi IUS-INFO?
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Sodišče EU o uravnavanju emisij z odklopnimi napravami v motornih vozilih
Programska oprema, s katero so opremljena dizelska vozila in ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pri običajnih temperaturah in v večjem delu leta, je prepovedana odklopna naprava. Ker taka neskladnost vozila ni neskladnost manjšega pomena, odstop od prodajne pogodbe za vozilo načeloma ni izključen.
>> Vrhovno sodišče o začasnih odredbah v upravnem sporu
Tožeča stranka lahko upravičeno predlaga, da se nastanek težko popravljive škode prepreči z izdajo začasne odredbe, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ni pa mogoče od nje zahtevati, da poleg škode, ki neposredno izvira iz izpodbijanega upravnega akta, utemeljuje obstoj nadaljnje (težko popravljive) škode, je presodilo Vrhovno sodišče v zadevi I Up 109/2022.
>> Pravne posledice spremembe upnika ali dolžnika
Kompleksnost sodobnih obligacijskih in poslovnih odnosov je povzročila, da so se v praksi izoblikovali določeni pravni posli, v katerih so upniki svoje terjatve in dolžniki svoje dolgove prenesli na druge subjekte. Njihov smisel je običajno v poenostavitvah uveljavljanja terjatev oziroma poravnave dolgov, pa tudi v prepletenosti poslovnih interesov vseh deležnikov teh pravnih poslov.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS)
Interventni zakon, ki je začel veljati 26. julija, posega v več zakonov s področja zdravstva z namenom, da bi stabiliziral zdravstveni sistem, skrajšal vrste in bolnikom zagotovil ustrezno zdravstveno obravnavo. Med glavnimi rešitvami so poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela tudi profesionalizacija svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodih, novi urad za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa. Interventni zakon posega tudi v zadnjo novelo zakona o javnih naročilih (ZJN-3C). Ta naj bi po mnenju ministrstva za zadravje vsebovala določbe, ki so v nasprotju s pravnim redom EU in v sistem vnašajo korupcijska tveganja. >> Več
>> Drugi novi predpisi: UL št. 98 – 101
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
dr. Andreja Kržič Bogataj:
Nemci brez voznika na prehitevalnem pasu?
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Posebna nega in varstvo otrok
Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo Psp 220/2021 presojalo pravilnost odločbe, s katero je Center za socialno delo (CSD) določil nižje nadomestilo za nego in varstvo otroka, kot ga je zahtevala družina. Sodišče prve stopnje je prisodilo višje nadomestilo, zoper takšno odločitev pa se je pritožila tožena stranka (CSD), ki je v pritožbi navedla, da otrok, za katerega je družina zahtevala nadomestilo, poleg Downovega sindroma, nima drugih bolezni in motenj, ki bi opravičevala višje nadomestilo. Kako je odločilo višje sodišče?
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by