Po dveh izjemno napornih dneh sem končno našla čas, da se vam javim. V zadnjih mesecih so se napadi name in na Inštitut 8. marec stopnjevali, vrh so dosegli dva dni nazaj z napadom v centru Ljubljane. Težko mi je in kot kolektiv nas je napad še dodatno prestrašil.
Vseeno pa smo se odločili, da s svojim delom nadaljujemo. Zakaj? Zaradi vas izjemnih in čudovitih ljudi, ki nam dajete upanje. Ljudi, ki nam s svojim obstojem, s svojim delovanjem dokazujete kako pomembno je, da vztrajamo. Vseh čudovitih prostovoljcev in prostovoljk, ki nenehno poudarjate: “Ni pomembno kaj volimo, v kaj verjamemo, koliko smo stari – važno je, da gradimo prijaznejšo družbo.” In zaradi vrednot, v katere vsi skupaj verjamemo.
Sama še nikoli nisem bila tako zelo blizu odmika od sveta aktivističnega delovanja. Še nikoli nisem bila tako prestrašena in utrujena. Ob enem pa še nikoli nisem bila tako zelo prepričana, da nikamor ne grem.
Zaradi vseh vas. Ker smo ekipa. In ker je čas, da se imamo lepo.
Toliko za danes, da se vam malo oglasim. Jutri pa vam napišem še eno daljše sporočilo o planih za naše nadaljnje delo.
Prijazen pozdrav,
Nika
