Prispevki

Ob svetovnem dnevu Romov vabimo na spletno predavanje

Približuje se svetovni dan Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila.

Tudi ta mesec se bomo srečale_i na spletu z namenom izobraževanja s področja človekovih pravic. Na ta način poskušamo z znanjem in poznavanjem določenega področja krepiti tudi naše skupne aktivistične spretnosti in zmožnosti, predvsem pa motivacijo za ukrepanje. Tokrat bomo na srečanju predstavili v Sloveniji zelo perečo tematiko, na kateri v naši sekciji že desetletja delujemo, to so pravice Romov in Rominj.

Predavanje bo potekalo po spletu, nanj pa se je treba prijaviti.

📅 v sredo, 8. 4., ob 18. uri na Zoomu.

ℹ️ Klikni za prijavo.

Predavala bo direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel. Pridružil se bodo tudi Amir Hudorovič iz Ribnice, dr. Barbara Ragelj, Pravna mreže za varstvo demokracije, in Elzana Odjoska, vodja programa v Društvu za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Novo mesto.

 

Nujna akcija

Obenem vas vabim, da delovanje za pravice romskega prebivalstva pri nas podprete s svojim glasom v okviru Nujne akcije.

Še vedno lahko pošljete email ali pismo predsedniku slovenske vlade dr. Robertu Golobu in ga pozovete, naj ustavi rubeže socialnih pomoči, ki ogrožajo preživetje in življenja najranljivejših.

 

Peticija za dostop do vode

Prav tako lahko še vedno podpišete peticijo, ki poziva slovensko vlado, naj uredi dostop do vode vsem romskim družinam na jugovzhodu Slovenije. Tam namreč še vedno živijo družine in posamezniki, ki si vodo pridobivajo iz potokov ali pipe na pokopališču. V slovenski Amnesty opozarjamo, da odrekanje vode in elektrike ter življenje v neprimernih bivanjskih razmerah predstavljajo obsodbo na revščino in neizobraženost.

 

Ustavno sodišče začasno ustavilo rubeže socialnih pomoči

Danes pa smo prejeli novico, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije začasno zadržalo izvrševanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč.

Do končne odločitve sodišča tako rubeži socialnih pomoči ne bodo dovoljeni. Sodišče je presodilo, da bi nadaljnje izvajanje sporne določbe povzročilo hujše škodljive posledice kot njeno začasno zadržanje.

Delite novico o tem na Facebooku (kliknite za delitev) ali Instagramu (kliknite).

Pravna mreža za varstvo demokracije, katere del je tudi slovenska Amnesty, je pripravila pobudo za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV in jo na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila skupaj z devetimi pobudniki; pobudo je kasneje podprla tudi Varuhinja človekovih pravic.

/by

Festival Lent se širi v Ljubljano

V Narodnem domu Maribor, organizatorju enega največjih in najbolj prepoznavnih festivalov v tem delu Evrope,
ponosno napovedujemo zgodovinsko širitev festivala. Po več kot treh desetletjih nepozabnih poletnih večerov v mestu
ob Dravi in intenzivnih dogovorih, ki so trajali vse od lanskega festivala, ponosno napovedujemo, da bo edinstveno energijo
največjega slovenskega multižanrskega festivala na prostem, legendarnega »lentanja«, že letos poleti deležna tudi slovenska prestolnica.

Program v obeh mestih bomo soorganizatorji ponudili na skupni konferenci za novinarje v Ljubljani, že
v prihodnjih dneh pa bodo na voljo tudi na uradni spletni strani Festivala Lent.

Za morebitna vprašanja in pojasnila smo na voljo.

 

Danes smo slovensko javnost presenetili z novico o širitvi Festivala Lent v prestolnico. Odzivi so bili mešani: nekateri Ljubljančani so že iskali parkirišča blizu Tivolija, nekateri Mariborčani pa so nas sumljivo gledali, češ ali smo se morda prehitro odpovedali svojemu največjemu ponosu.

Brez skrbi – šlo je za prvoaprilsko šalo!

Namesto širitve na ljubljanska prizorišča tako s še večjim veseljem vabimo vse prebivalce Ljubljane in celotne Slovenije,
da nas obiščejo v Mariboru. Letošnji program bo ponovno dokazal, zakaj Festival Lent ostaja
ena najpomembnejših kulturnih in turističnih atrakcij v regiji.

Priprave na letošnjo izvedbo so v polnem teku, program že razkrivamo, prve vstopnice za vrhunce festivala pa se že prodajajo, zato pohitite z nakupom.

Vabljeni, da nas obiščete na Festivalu Lent med 26. junijem in 4. julijem 2026 v Mariboru.

Lep pozdrav.

Mateja Meh

 

/by

Tvoj glas šteje: pridruži se Zboru članov_ic 2026

Drage članice in člani,

vabim vas, da se nam pridružite na Zboru članov_ic 2026 – dogodku, namenjenem vsem našim članom_icam. To je priložnost, da kot skupnost pogledamo, kaj smo v preteklem letu dosegli, predstavimo načrte za prihodnost ter soustvarjamo delo naše organizacije.

Vaša prisotnost in glas sta pomembna, saj lahko aktivno prispevate k smeri našega delovanja, sodelujete pri odločanju in se morda tudi sami vključite v organe društva. Prav tako bo ekipa slovenske Amnesty na srečanju predstavila zanimive akcije, kampanje in pobude, ki so zaznamovale naše delo v preteklem letu.

Ponosni smo, da ima slovenska Amnesty letos prvič več kot 10.000 članov_ic.

Hvaležni smo vsakemu od vas, ki na svoj način podpira in soustvarja boljši svet za vse.

Zbor članov_ic bo potekal

📅 v sredo, 15. aprila 2026

📍 na Grablovičevi ulici 28 v Ljubljani

📝 Prijava

Prosimo vas, da se prijavite najkasneje do 8. aprila 2026 na e-naslov amnesty@amnesty.si.

🕒 Okvirni program

16.30 – 16.45 prihod in registracija

16.45 – 17.10 otvoritev zbora članov_ic, vključno z branjem palestinske poezije

17.10 – 19.45 finančno in vsebinsko poročilo za 2025, volitve organov, finančni in vsebinski načrt za 2026

19.45 – 20.00 zaključek zbora članov_ic

 

Volitve: volite ali kandidirajte

Na zboru članov bodo potekale tudi volitve v organa društva in sicer v izvršni in nadzorni odbor.

Člane in članice, ki bi želeli kandidirati za petčlanski izvršni odbor (dve mesti) ali tričlanski nadzorni odbor (tri mesta) AI Slovenija, prosimo, da pošljete nominacije do vključno 10. aprila 2026.

📧 Pošljite jih na: izvrsni-odbor@amnesty.si

📮 ali po pošti na: Amnesty International Slovenije, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

Nominacija naj vsebuje kratek življenjepis in izjavo.Članstvo v organih je prostovoljno (neplačano), pričakujemo pa zavzetost, odgovornost in aktivno sodelovanje (približno 50 ur letno). Sodelovanje v izvršnem odboru predstavlja dragoceno priložnost za soustvarjanje dela organizacije na področju človekovih pravic. H kandidaturi še posebej spodbujamo tudi mlade.

Če imate kakršnakoli vprašanja glede kandidature in zbora članov, nas pokličite na 01 426 93 77 ali nam pišite na amnesty@amnesty.si.

/by

Ta vikend: še nekaj prostih mest za delavnico nastopanja

Ta vikend v naši Akademiji ponovno organiziramo delavnico nastopanja – in imamo še nekaj prostih mest, zato te z veseljem povabim zraven.

🎤 Delavnica treninga nastopanja: V varnem krogu odra ✨

Na delavnici v varnem in podpornem okolju treniramo nastopanje ter si nabiramo pevsko kilometrino. To je priložnost, da se navadiš na občinstvo, premagaš tremo in okrepiš svoj nastop – izkušnje, ki pridejo prav na vsakem odru.

Pa še to: nekateri pravijo, da je vsak nastop vreden 5-10 pevskih vaj! 😉
 

Kako delavnica poteka?

🎶 skupina 6–8 pevcev
🎶 zapoješ pripravljeno pesem ob glasbeni podlagi
🎶 prejmeš povratne informacije mentorja in sopevcev
🎶 prisluhnemo drugim in se učimo drug od drugega
🎶 nastop ponoviš in takoj preizkusiš predloge

📅 Termin: že to soboto, 31. marca
⏱️ Trajanje: 120 min
💛 Cena: 28 €

Če te pokliče, si lepo dobrodošel/a, da se nam pridružiš.
Več info & Prijava na delavnico (4. april)
/by

Brez človekovih pravic ni fair playa

Nogomet je najbolj priljubljen šport na svetu. Ne samo, da ima največ registriranih igralcev_k, ima tudi največ navijačev_ic, ki tekme spremljajo v živo na stadionih in prek TV ekranov.

Največji nogometni dogodek se zgodi vsaka štiri leta, ko najboljše reprezentance sveta zaigrajo na svetovnem prvenstvu. To bo letos poleti potekalo v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi, na njem pa bo sodelovalo 48 ekip. Čeprav na njem ne bo nastopila slovenska reprezentanca, bodo naše oči uprte vanj – ne zgolj zaradi spremljanja tekem, pač pa na žalost tudi zaradi kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo v državah gostiteljicah in bodo ogrozile dogajanje ter varnost na prvenstvu.

V Amnesty International smo danes objavili podrobno poročilo o tem, kako FIFA in države gostiteljice s svojimi diskriminatornimi ravnanji ogrožajo pravice igralcev, navijačev, novinarjev in skupnosti.

ZDA pod predsednikom Trumpom – kjer bodo odigrane tri četrtine tekem svetovnega prvenstva – se soočajo z izrednimi razmerami na področju človekovih pravic, ki jih zaznamujejo diskriminatorne migracijske politike, množična pridržanja in samovoljne aretacije zamaskiranih in oboroženih agentov ICE. Samo v lanskem letu je ameriška vlada deportirala več kot 500.000 ljudi. Zaskrbljujoče je, da so gostiteljska mesta Dallas, Houston in Miami že podpisala izjemno sporne sporazume, ki lokalnim organom pregona omogočajo sodelovanje z ICE. To povečuje možnosti za rasno profiliranje in ciljanje migrantov ter ogroža javno varnost.

Številne priseljenske skupnosti v ZDA se bodo zbrale, da bi spremljale dogajanje na prvenstvu, hkrati bodo tja pripotovale množice navijačev iz različnih držav – a vsem bo skupna zastrašujoča grožnja – Trumpova protipriseljenska politika in agenti ICE, ki bodo prisotni na dogajanju.

V mestih, kjer bi morali vladati veselje, športni duh in solidarnost, bosta vladala strah in rasizem.

V Mehiki je vlada že mobilizirala 100.000 pripadnikov varnostnih sil, vključno z vojsko. To bo vsekakor vplivalo na pravico do protesta. Skrbi nas, kako bo potekal napovedni protest ob otvoritveni tekmi na stadionu Azteca v Ciudad de Méxicu, kjer bodo aktivistke zahtevale resnico, pravičnost in zadoščenje za izginotje svojih bližnjih.

V Kanadi pa že zapirajo centre za brezdomce, kar sproža velike strahove o tem, kakšne bodo posledice za najranljiveše.

V nogometu ne bi smelo biti prostora za izključevanje, diskriminacijo in rasizem – ne na igrišču in ne ob njem.

Fifo in države gostiteljice zato pozivamo, da sprejmejo vse ukrepe in zagotovijo prvenstvo, kjer bodo lahko vsi uživali v nogometu brez strahu, da postanejo žrtve kršitev človekovih pravic.

/by

Če imaš občutek, da pri petju malo ugibaš…

Če imaš kdaj občutek, da pri petju malo ugibaš…
kaj delati, kako trenirati, zakaj nekaj deluje (ali pa ne)… nisi edini/a. 💛

Zato sem ustvarila program Osnove petja od A do Ž – s katerim začneš razumeti svoj glas in dobiš jasen sistem, ki te vodi korak za korakom.

Ko enkrat razumeš osnove…
petje postane veliko bolj enostavno, sproščeno in logično. 🎤✨

To ni samo zbirka vaj.
To je program, kjer se naučiš:

• kako tvoje telo ustvarja zvok
• kako dihati, da glas dobi oporo
• kako ustvarjati močan glas brez naprezanja
• kako peti od nizkih do visokih tonov brez naprezanja
• kako ohranjati zdrav glas (tudi z vajami s slamico)

👉 Program delaš v svojem tempu, kadarkoli želiš
👉 Imaš časovno neomejen dostop

🌸 Trenutno je na voljo spomladanski popust -30%
👉 namesto 100 € samo 70 € (enkratno plačilo)

👉 [PRIJAVI SE TUKAJ]
 

Kaj vse dobiš v programu?

🎥 30+ video lekcij, ki te vodijo čez vse osnove petja
🌬️ vaje za dihanje in podporo glasu
🗣️ vaje za izgovorjavo
💆‍♀️ vaje za sproščanje telesa
🎶 glavne vaje za upevanje
🎤 vaje za razvoj svojega stila petja

Dodatki:
Navodila za uporabo glasovnih slamic, delavnica “Glasovni zdravje”, pevski checklist, koledarček za vajo in še več…
 

🌿 Brez tveganja: če v 7 dneh začutiš, da program ni to, kar si pričakoval/a, nam preprosto piši in povrnili ti bomo kupnino.

👉 [PRIJAVI SE TUKAJ]
 

Mogoče ti pri odločitvi pomaga nekaj mnenj naših uporabnikov? 💬

»Krasna predaja znanja! Res sem vesela, da sem se pridružila. Ogromno sem se naučila! :)« – Tamara

»Ta spletni program je kot enciklopedija znanja in izkušenj – za vse, ki se ukvarjamo s petjem, začetnike, amaterje ali profesionalce. S tem razumevanjem je napredek pri učenju petja neprimerno hitrejši.« – Julija Fajhtinger

»Kot športna pedagoginja in jogistka že dolgo razumem pomembnost ravnotežja telesa za izražanje. A nikoli se nisem zares zavedala, kako močno sprostitev napetosti vpliva na glas. Kako lepo se glas osvobodi… Res strokovno, sistematično in uporabno znanje.« – Katarina Leben

»Zares vesela, da sem se končnoooo odločila za ta online program. Podaja zlata vredne informacije in odpira nova obzorja.« – Tina Poljanšek

Če imaš kakršnokoli vprašanje, smo ti vedno na voljo. 🤗

Nataša & ekipa Akademije za glas

/by

Rasizem nima mesta v naši družbi

V četrtek, 26. marca, kolektiv Ambasade Rog v Ljubljani organizira Shod proti rasizmu. Dobimo se ob 17. uri v Miklošičevem parku.

Tam bo tudi ekipa slovenske Amnesty, vabimo pa tudi vse ostale, ki želite opozoriti na diskriminatorne in rasistične napade, da se nam pridružite.

V Ambasadi Rog so že prejšnji teden na novinarski konferenci poudarili, da so rasistični napadi na tuje delavce in študente, prosilce za azil in begunce ter brezdomce v Ljubljani v porastu. Dogajajo se tudi sredi belega dne, posnetki nasilja pa se širijo tudi na družbenih omrežjih.

Nedopustno je, da ljudje v naši družbi živijo v strahu pred tem, da bodo napadeni zgolj zaradi svojega porekla ali barve kože.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da kljub prijavam na policijo te napadi ostajajo brez ustreznega odziva.

V Amnesty International se bomo zato pridružili shodu in zahtevali ukrepanje. Slovenska policija mora izvesti takojšnjo in učinkovito preiskavo napadov, zaščititi žrtve in sprejeti konkretne ukrepe za preprečevanje nadaljnjega nasilja.

Pridružite se nam tudi vi.

 

Pridružite se nam pri razkrivanju rasizma in nam zaupajte svojo izkušnjo

»Za to, kar sem doživljala med odraščanjem v Sloveniji, imamo danes izraze – gre za mikroagresije, fetišiziranje in oblike drugačenja – vedenja, s katerimi so mi dajali vedeti, da nisem enaka, enakovredna, da nisem ena izmed njih. Zavedam se tudi, da izkušnja premnogih ne ostane na ponižanju, občutkih sramu, jezi, ampak zaradi rasizma ostanejo brez službe, brez doma, zaradi rasizma ljudje še vedno umirajo,« je ob začetku zbiranja pričevanj dejala Suzana Dewa.

Pretekli teden smo tudi v slovenski Amnesty pozvali k deljenju izkušenj, ki jih imajo ljudje z rasizmom v Sloveniji, in objavili že prva pričevanja. Vabimo vas k branju in delitvi.

Ponovno vabimo vse, ki ste rasistično ali sorodno diskriminatorno vedenje doživeli, da z nami delite vašo izkušnjo in tako pomagate pri osveščanju o tem, zakaj se naš boj za pravičnejšo družbo brez rasizma še zdaleč ni končal. Poglejte si Suzanino vabilo in ga delite.

/by

Spregovorimo o rasizmu in diskriminaciji naglas. Naj bodo naše izkušnje rasizma vidne

Leta 1988 sem, kot 16-letna dijakinja, vzpostavila prvo skupino Amnesty International v Sloveniji in v prostoru vzhodne Evrope. In danes vas prosim, da se nam pridružite pri razkrivanju rasizma in diskriminacije in nam zaupate svojo izkušnjo.

Čeprav že več kot 25 let živim v Avstraliji in sem tu del boja za človekove pravice – trenutno delam v organizaciji za podporo beguncem, pa vseskozi spremljam dogajanje v Sloveniji in delo AI Slovenije. Ponosna sem, da organizacija ostaja izjemno pomemben glas človekovih pravic in na vse dosežke, ki ste jih – oziroma smo jih člani in podporniki – s skupnimi močmi dosegli.

Na lastni koži sem velikokrat izkusila, kaj pomeni v Sloveniji biti temnejše polti, moj ati je namreč z indonezijskega otoka Bali. Čeprav mi te izkušnje niso preprečile delovanja in sledenja svojim idealom, ne morem reči, da me niso na neki globlji ravni vendarle zaznamovale.

“Ti ne moreš nositi obročastih uhanov, bojo mislili, da si ciganka,” mi je rekla sošolka v osnovni šoli. Profesorica na gimnaziji mi je dejala, da je bila moja mami “res pogumna, da se je poročila z Indonezijcem”. Absolvent na Pravni fakulteti v Ljubljani pa me je prostodušno vprašal: “Pripravljamo diplomski žur, a znaš trebušni ples?”

Danes imamo za te primere izrazoslovje – gre za mikroagresije, fetišiziranje in oblike drugačenja – vedenja, s katerimi so mi dajali vedeti, da nisem enaka, enakovredna, da nisem ena izmed njih. Zavedam se tudi, da izkušnja premnogih ne ostane na ponižanju, občutkih sramu, jezi, ampak zaradi rasizma ostanejo brez službe, brez doma, zaradi rasizma ljudje še vedno umirajo.

 

ZAKAJ SE ANTIRASIZMA LOTEVAMO PRAV ZDAJ?

Leta 2020 je svet pretresel umor Georga Floyda v Minnesoti in sprožil proteste gibanja Black Lives Matter, ki so naredili globalen premik v razumevanju rasizma in sistemskih neenakosti. Temu valu je takrat sledilo tudi Slovenija.

Danes, dobrih pet let kasneje, pa vidimo, da se krog ljudi, ki jih lahko država in družba “pogrešita”, ne oži, ampak širi. Odzivi ameriških oblasti na nedavne proteste v Minnesoti proti delovanju ameriške agencije ICE so znova pokazali, kako hitro se lahko nasilje, rasno profiliranje in razčlovečenje institucionalizirajo.

Tudi v Sloveniji smo bili_e  v preteklih mesecih ponovno priče, kako hitro se v javnosti aktivirajo stereotipi, rasno in etnično profiliranje ter nevarno selektivno sočutje. Diskurz v slovenski javnosti in medijih ob uboju Aleša Šutarja se je namesto na posamezno kaznivo dejanje hitro osredotočil na kolektivno obtoževanje romskega prebivalstva in v utrjevanje nevarnih stereotipov.

Na očitke, da smo postali kot družba preobčutljivi, da nihče ne sme več ničesar reči ali da blackface v Sloveniji “ni isto kot v ZDA”, in še posebno na upravičevanje, da temnopolte osebe same dostikrat rečejo, da jih to ne moti, je mogoče odgovoriti preprosto: ljudje, ki smo prejemniki rasizma, etničnega označevanja ali fetišiziranja, nismo postali na novo občutljivi.  

Vedno smo bili občutljivi. Razlika je v tem, da danes o tem govorimo.

Vsak_a, ki je bil_a prejemnik_ca rasizma, točno začuti, kdaj je določeno ravnanje rasistično – tudi če namena ne more dokazati.

 

Zaradi lastnih izkušenj sem sama zelo pozorna na vse oblike diskriminacije in krivic. Imam srčno željo, da na tem svetu ljudje ne bi doživljali vedenj in poslušali opazk, ki jih drugačijo in manjšajo. Danes vas vabim, da se mi, nam v tej želji pridružite in delite svojo izkušnjo – prosim tudi, da vabilo delite naprej, zlasti tistim, ki so se vam kdaj že zaupali, da so (bili) tarče rasističnega in/ali diskriminatornega vedenja.

V času, ko sta rasizem in fašistična ideologija v porastu po vsem svetu, prihaja naš projekt antirasizma ne ob pravem, ampak v  skrajnem času.

Z veseljem sem in smo v slovenski Amnesty na voljo za dodatna vprašanja glede zbiranja pričevanj, ki jih bomo anonimno ali poimensko objavljali na spletnem mestu amnesty.si. Že zdaj so tam objavljene tudi nekatere od mojih lastnih izkušenj rasizma.

 

/by

Napake pri petju? JAAA!!!

Veš, zakaj je dobro, da si pri učenju petja dovoliš delati napake?

Pogosto, ko nam med petjem kaj ne uspeva, postanemo živčni ali jezni: “Kako da mi to ne gre, pa že dolgo treniram,” “Še včeraj mi je tole šlo,” “Ah, jaz pač nisem za petje,” “Fušam” in podobno … 🤯

V resnici pa je takole:

Če se ne motiš, pomeni, da se vrtiš v krogu udobja 🔄

in delaš tisto, kar telo že obvlada. Ko pa poskušaš nekaj novega, si sprva lahko malo smešen, neroden, se zmotiš, zapoješ nepravilne tone in ne zveniš najbolje. Ampak prav to je način, da se učiš in napreduješ in se potem nekega dne zbudiš ter obvladaš določeno spretnost.

Napake so dober znak! Pomenijo, da delaš nove korake. ✅

—–

Naš mentor Kristjan Virtič je vse to odlično povzel v enem stavku:

“Če si ne upaš fušati, si ne zaslužiš peti točno!” 😃💥

Naj ta misel ostane s tabo in se je spomni naslednjič, ko te bo petje razjezilo ali ti bo nerodno ob kakšni napaki.

—–

Če imaš kakšno vprašanje, pa veš kje nas najdeš!

Objemček,
Nataša & ekipa Akademije za glas

Želiš redno trenirati petje od doma? Preveri 👉 ONLINE ŠOLA PETJA

/by

Odločamo o naši prihodnosti

Kampanjo My Voice, My Choice je navdihnila slovenska ustava, jasna ideja, da je svoboda odločanja o lastnem telesu in prihodnosti temeljna pravica.

 

Navdihnile pa so jo tudi številne akcije, ki smo jih izvedli v Sloveniji v duhu solidarnosti in z idejo bolj pravičnega in prijaznega sveta. Od “ja pomeni ja”, do brezplačnih šolskih kosil in čistega zraka za Anhovo.

 

Verjeli smo, da lahko z idejo skupnosti, ki z majhnimi dejanji spreminja svet na bolje, spremenimo Evropo. In uspelo nam je.

 

V nedeljo bomo na volitvah odločali o naši prihodnosti.

 

Zdi se nam pomembno, da veste, kakšna stališče so do My Voice, My Choice zavzele stranke, med katerimi izbiramo. Stališče veliko pove o tem, kakšno prihodnost si želijo.

V nedeljo ne ostani doma. Pojdi na volitve, da o tvoji prihodnosti odločaš sam, ne nekdo namesto tebe.

 

In še nekaj: ko prebereš ta mejl, prosim pošlji sporočilo trem prijateljem in jih povabi, naj naredijo enako. Rezultat še nikoli ni bil tako izenačen.

 

Tvoj glas šteje. Naša prihodnost je odvisna od prav vsakega glasu.

Hvala, ker smo skupaj.

 

Vaša,

Nika
/by