Mi smo se odločili, da gremo naprej.
Skupaj z vami. Z dvignjeno glavo. Z upanjem. Z lepimi trenutki.
Zadnje dni smo zelo veliko razmišljali o nasilju.
O strahu, ki ga začutimo, ko se odpravimo na ulico. O skrbi za Niko. O tem, da vemo, da je bila vsaj dvakrat fizično ogrožena. Enkrat pred našo pisarno, drugič – skupaj z Majo – na Bavarskem dvoru. O vseh grožnjah s smrtjo. O tem, da je nekdo pravnomočno obsojen, ker jo želi razkosati.
Razmišljamo, da nasilje, ki smo ga v zadnjem letu doživljali, ni izjema. Je del naše družbe.
13-letnik, ki so ga pretepli pred šolo. Neštete zgodbe družinskega nasilja, ki ostaja neprijavljeno. Spomnili smo se napada na lokal Open. Napadov na protestnike in protestnice. Na sovraštvo, ki se zliva na tiste, ki kritično izpostavljajo svoje mnenje.
Zazrli smo se po svetu in jasno videli, kako so napadi in nasilje  del družbe v kateri živimo, kako se producirajo in reproducirajo.
Po tem, ko so se leta vrstili napadi in diskreditacije Nancy Pelosi, predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa, je pred dnevi moški vdrl v njeno hišo in s kladivom napadel njenega moža. Trenutno je v bolnišnici.
V Braziliji je bil samo dva dneva pred volitvami brutalno umorjen član kampanje predsedniškega kandidata Lule.
Brali smo novice o napadih na aktiviste in borke za človekove pravice v Belorusiji, Indiji, Rusiji, na Poljskem, Madžarskem …
Ugotovili smo, da sta nasilje in zastrahovanje sestavna dela različnih družbenih ureditev. Ko se zgodita v katerikoli obliki, sta nesprejemljiva.
Zavezujemo se, da se bomo proti temu borili. Vsak dan znova. S prijaznostjo in dostojanstvom.
Obenem pa se bomo nenehno opominjali, da so to samo najbolj vidni deli političnega nasilja.
Potrebno se je okleniti boja za pravičnejšo in solidarnejšo družbo.
Potrebno se je okleniti sonca, upanja in solidarnosti.
In se nenehno zavedati, da je nasilje pogosto nevidno.
Proračun, zaradi katerega so ljudje premraženi in lačni, je nasilje.
Onemogočanje dostopa ljudi do zdravstvene oskrbeje je nasilje.
Napad na pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je nasilje.
Ustrahovanje ljudi na delovnem mestu in grožnje z izgubo eksistence so nasilje.
38 opominov, ki so jih dobili delavci in delavke RTV, ker so pokazali solidarnost,   so nasilje.
Nasilje je prevzem institucij in napad na naše skupne vrednote.
In ker tega ne pozabljamo, gremo naprej.
Nasilje bomo prijavljali. Sprejeli smo več ukrepov za našo varnost. Proti nasilju se bomo borili na sistemski ravni.
V črnogledost pa se ne bomo ujeli.
Kljub teži v nasmehu se oklepamo upanja.
In se podajamo v kampanjo za javno RTV.
Kako zelo se je veselimo!
Veselimo se vseh, ki vas bomo srečevali v lokalnih okoljih. Veselimo se jesenskega sonca in kostanja.
Veselimo se trenutkov bližine in skupnosti, ki jo ustvarjamo.
Obljubimo vam, da bomo v prihodnjih dneh govorili o lepih stvareh.
Obljubimo vam, da vsi skupaj ne bomo pozabili, da je naša država lepa in da v njej živimo iskreni in prijazni ljudje.
Ljudje, ki vemo, da nas veliko povezuje.
Ljudje, ki vemo, da lahko skupaj gradimo prijaznejši svet.
Oklepajmo se dobrega.
Veliko ga je okoli nas.
Gremo naprej.
Skupaj.
Zaščitimo drug drugega.
P. S. Res bomo zelo veseli vsake donacije, s katero boste podprli naše delovanje. Vsaka podpora nam pomeni ogromno, zato bomo hvaležni vsake pomoči, ki nam jih lahko namenite. Podatki za nakazilo so spodaj.
Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Glinškova ploščad 9
1000 Ljubljana
TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.
Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRC)
Koda namena: CHAR