Projekcija ob 30. Festivalu Lent.

Zgodba Festivala Lent s skoraj nešteto dogodki in prigodami je svetovna priznana zgodba mesta Maribor.

Tako bo prav v času vrveža ob 30. izvedbi festivala razstava Utrip Festivala Lent popeljala obiskovalce na potovanje po utrinkih bogatega preteklega festivalskega dogajanja. Okolje s festivalsko preteklostjo bo ustvarjeno s projekcijo izbranih dokumentarnih posnetkov, ki smo jih v času pandemije uspeli digitalizirati.

Vabimo vas, da si jo ogledate od 24. junija do 2. julija 2022 med 19. in 23.30 uro v Minoritski cerkvi.

Razstavo pripravljamo v sodelovanju z Multimedijskim centrom Kibla.

 

Eksplozivna, nemirna in silno vnetljiva mešanica balkanske glasbe! Vstopnine ni.

Da so sanje vsakega trobentarja z Balkana postati zmagovalec Guče, je jasno. Najznamenitejši trobilski festival na svetu že vse od šestdesetih velja za nesporno meko pihalskih in trobilskih virtuozov. Leta 2011 je tam zmagal Džambo Aguševi Orchestra. Kaj zmagal, obnorel je tako žirijo kot poslušalce. Sledil je svetovni osvajalski koncertni pohod, na katerem so samo v mehiški prestolnici obnoreli 35.000 poslušalcev, poskrbeli za senzacijo na uglednem WOMEXU, osvojili Evropo in Združene države Amerike. Eksplozivna, kot živo srebro nemirna in silno vnetljiva mešanica balkanske glasbe, jazza, funka in celo filmskih melodij, pospremljena z vrtoglavo virtuoznimi improvizacijami, bo skupaj z uspešnicami svojega slovenskega pandana, zasedbe Šukar, krepko povišala srčni utrip tudi jubilejnemu lentanju. Si upate?

Vstopnine ni!

Šukar (pričetek ob 21.30)

Igor Misdaris, vokal, bugarija
Nenad Ljubotina, brač, bisernica, violina, vokal
Matevž Lavrinc, brač, kitara, vokal
Štefan Švagelj, kontrabas, vokal
Peter Lozar, tamburaško čelo, vokal
Žiga Šercer, tolkala

Skupina Šukar že okroglih trideset let skrbi za popularizacijo romske glasbe v Sloveniji. Leta 1990 so jo ustanovili člani tamburaških orkestrov folklornih skupin iz Ljubljane, ki so se posvetili igranju pretežno romske glasbe. Njen prvenec je izšel leta 1993. Zadnja izdaja z romskimi skladbami, dvojni živi album En concert – On the concert, je izšla leta 2003.

V zadnjem desetletju je bila zasedba dejavna predvsem na koncertnih odrih, od svojih začetkov do danes pa so nastopili tako doma kot v tujini (Francija, Italija, Hrvaška, Srbija, Nemčija, Avstrija, Norveška, Japonska, Češka, Poljska …). Med velikim glasbenimi imeni, s katerimi so sodelovali, so Šaban Bajramović, Gipsy Kings, Esma Redžepova, Sojiro …

Novi album Baro ilo so posneli v studiih Radia Slovenija, nanj pa so uvrstili enajst avtorskih skladb pretežno v romskem jeziku.

ŠUKAR    

Džambo Aguševi Orchestra (MKD) (pričetek ob 22.30)

Džambo Agušev, trobenta, glas
Kočo Agušev, Džemal Agušev, Sunaj Mustafov, trobenta
Džafer Fazliov, Mustafa Zejnelov, Ali Zekirov, tenorski rog
Šukri Dževatov, helikon
Orfej Čakalovski, goč
Redžep Nedžatov, bobni

Zasedba Džambo Aguševi Orchestra iz makedonske Strumice je v nekaj letih osvojila številne svetovne odre, se povzpela na vrhove glasbene scene ter ob tem osvojila tudi pomembne nagrade.

Džambo Agušev, ki ga kličejo funky tiger, je eden najbolj priznanih glasbenikov svoje države, nekateri ga kot naslednika postavljajo celo ob bok velike Esme Redžepove. A Džambo ne počiva na lovorikah, svoji glasbo in zasedbo želi pripeljati še višje.

Džambo, rojen leta 1987 v Strumici, izhaja iz glasbene družine. Že več generacij njegovih prednikov je bilo glasbenikov, njegov oče Demal pa je deloval tudi v lokalnih orkestrih. Že od sredine devetdesetih je vztrajno spremljal očeta na vajah, kjer je zavzeto poslušal in opazoval. Oče sprva ni želel, da bi tudi sin postal glasbenik, a njegova želja igrati trobento je bila tako neizmerna, da mu je prvi inštrument podaril kar dirigent orkestra. Od tega trenutka je njegov cilj postal jasen: postati najboljši trobentač na Balkanu! Že pri enajstih je z vztrajnim učenjem postal član stričevega orkestra. Poleg tradicionalnih godb južnega Balkana so ga zelo zanimale tudi druge zvrsti, tako z vzhoda kot tudi zahoda, jazz, turška glasba, funk, soul, filmska glasba ter klasika, njegova romska dediščina pa je zmeraj bila osrednja točka njegovega prepoznavnega sloga in zvoka.

Kmalu je ustanovil svoj lastni orkester, Džambo Aguševi Orchestra, in hitro zaslovel tako v svojem lokalnem kot tudi širšem okolju. Leta 2006 se je udeležil tekmovanja v Kumanovem in že osvojil prvo nagrado! Uspeh je potrjeval vsako leto znova še naslednjih pet let, dokler mu organizatorji niso več »dovolili« nastopiti, da bi tudi drugi glasbeniki dobili svojo priložnost. Sledilo je tekmovanje v Pehčevem, kjer je popolnoma navdušil in pobral vse nagrade. Preostala mu je le še najprestižnejša lovorika – prva nagrada na najpomembnejšem trubaškem tekmovanju v Guči. Tudi tukaj je pometel s konkurenco in leta 2011 postal zlata trobenta tekmovanja.

Džambo Agušev ima pred sabo zmeraj nove izzive in z nastopi po svetu pridobiva zmeraj nove oboževalce. Doslej je sodeloval z mnogimi pomembnimi lokalnimi ustvarjalci ter mednarodnimi zvezdniki, kot so Dubioza Kolektiv, Fanfare Ciocarlia in pevka Nataša Atlas.

Zadnji album zasedbe Brasses for the Massess (Asphalt Tango Records, 2020) je prejel številna mednarodna kritiška priznanja, med drugim tudi nagrado nemških kritikov 2020.

 

Priporočamo tudi

MINORITI – ODER NOVE KBM

sobota, 2. 7., 22.00

JazzLent: JAGA JAZZIST (NOR) – koncert odpade

Koncert zaradi stavke letališkega osebja v Oslu odpade.

Kupnino za že kupljene vstopnice vam bomo vrnili danes

v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor do 22.00

in na Info točki Minoriti od 19.00 dalje.

 

Kupci vstopnic za koncert Jaga Jazzist bodo imeli prednost pri nakupu vstopnica za:

sobota, 2. 7., 23.30-2.00

Lacha after jam: HAUPTMAN ● DJ TURISTA

 

Gustafi (pričetek koncerta ob 20.00)

Edi Maružin, avtor besedil in glasbe, vokal in kitara
Čedomir Mošnja, bobni
Ang Maružin, bas
Jimi Grgić, kitara
Alen Peruško, harmonika
Bernarda Ravnić, vokal, tolkala
Boris Mohorić, trobenta in vokal
Luka Horvat, trobenta
Antun Ferenčić, pozavna
Aldo Foško, klarinet, klaviature
Mirjan Derossi, trobenta

Skupina Gustafi je nastala leta 1980 v istrskem mestecu Vodnjan, kjer so se za predviden enkratni nastop predstavili glasbeniki pod imenom Gustaph y njegovi dobri duhovi. Ampak življenje nenehno preseneča, skupina obstaja in nastopa še danes. Člani Edi Maružin in Čedomir Mošnja igrajo skupaj že 40 let, v tem času pa je nastalo kar enajst albumov in preko 2.500 nastopov(!).

Gustafi so prvotni eksperimentalni rock zamenjali z vplivi istrske etno glasbe ter tudi s primesmi etno glasbe sveta. Njihova edinstvena mešanica vsega, kar so poslušali, slišali in jih navdušuje, je neprekosljiv sublimat, ki osvaja občinstva širom sveta, od Španije, Portugalske, Švice pa vse do Izraela in Brazilije. Polni ritma, čustev in pozitivizma je njihovo občinstvo, njihovi prijatelji, kjerkoli se pojavijo.

Leta 2006 so izdali uspešen in kritiško priznan album FF in zanj prejeli porina za najboljši rock album leta. Leta 2009 je sledil Chupacabra, album, kjer so se usmerili proti svojim koreninam z veliko eksperimentalnih zvokov, found sounda, računalnikov. Po nekaj letih je sledil Kanibalkanska, ki je pobral vso smetano kritiških pohval in še danes velja za vrhunec njihovega ustvarjanja. Leta 2015 je sledil enajsti album Maneštra, v nastajanju pa je tudi njihov naslednji album.

V trenutni zasedbi, ki se nenehno spreminja, so Edi Maružin, avtor besedil in glasbe, vokal in kitara, Čedomir Mošnja, bobni, Ang Maružin, bas, Jimi Grgić, kitara, Alen Peruško, harmonika, Bernarda Ravnić, vokal, tolkala, Boris Mohorić, trobenta in vokal, Luka Horvat, trobenta, Antun Ferenčić, pozavna, Aldo Foško, klarinet, klaviature, Mirjan Derossi, trobenta, in veliko drugih prijateljev, ki se jim občasno pridružijo.

Gustafi z veseljem krenejo na zmeraj nove pohode, na nove nastope, ki jih ljubkovalno imenujejo »štala«.


Wckd Nation (pričetek koncerta ob 21.30)

Maša But, vokal
Peter Smrdel, bas
Žiga Smrdel , bobni
Filip Vadnu, kitara
Nejc Škofic, kitara in klaviature
Grega Skaza, alt saksofon
Matic Mikola, tenor saksofon
Sandi Štor, trobenta

Wckd Nation je skupnost glasbenikov iz Ljubljane, ki raziskuje nove oblike in zvoke džez-popa.

Od jeseni 2018, ko je skupina izdala prvenca Time in Troubles, so Wckd Nation postali hitro opaženi na slovenski sceni. Tako radijske postaje kot tudi glasbeni navdušenci so jih hitro označili za eno najbolj navdušujočih mladih zasedb v Sloveniji. V prvem letu delovanja so se Wckd Nation opravili na turnejo na Baltiku, kjer so se med drugim predstavili na enem izmed glavnih odrov showcase festivala Tallinn Music Week. Skupina tudi redno gostuje po Sloveniji, nastopi vključujejo velike dogodke, kot so Festival Lent, festival MENT in koncert za Radiotelevizijo Slovenija.

Wckd Nation so do danes izdali sedem singlov, od katerih sta se dva uvrstila na lestvico najbolj predvajanih skladb na radijski postaji Val 202. Poleg tega so bili imenovani kot ena najbolj zanimivih slovenskih skupin na portalu 24ur, zmagali na tekmovanju Radia SI, bili nominirani za mednarodno nagrado HEMI Music Awards in postali zmagovalci Zlate piščali v kategoriji Novinci leta 2020. Njihov singel Come over, come by, ki so pripravili v sodelovanju s slovenskim rapperjem Vazzom, se je povzpel na prvo mesto najbolj iskanih skladb na Valu 202 v februarju lani.

V živo Wckd Nation postrežejo s svojim prepoznavnim džezovskim zvokom, ki ga okusno prepletajo s hip hop beatom in elementi popa, združenimi s sodobnimi oblikami soula, eksperimentalnega R&B-ja ter kitarsko podlago, ki črpa navdih iz zvoka funka 70. let.

Večerno glasbeno popotovanje s Policijskim orkestrom pod modro taktirko v zeleni idili. 

Policijski orkester gradi svojo bogato tradicijo in sloves vrhunske slovenske pihalne zasedbe že od leta 1948. Z delom vseh članov orkestra in drugih delavcev slovenske policije ter njegovih privržencev sta nastala bogata tradicija in sloves policijskega orkestra kot vrhunske pihalne sestave doma in v tujini. V skladu z namenom ustanovitve in razvojem je po osamosvojitvi samoumevno nastala obveznost sodelovanja orkestra na državnih protokolarnih prireditvah, zato ga je slovenska vlada leta 1994 imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Prireja koncerte in nastopa za policijo in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. S svojim delovanjem povezuje slovensko policijo in slovenske državljane, sodeluje s kulturnimi ustanovami doma in v tujini s priznanimi tujimi in domačimi dirigenti, solisti in zbori. V tokratno večerno glasbeno popotovanje te vrhunske zasedbe nas pod modro taktirko popelje dirigent Nejc Bečan, vokalno pa koncert dopolni vsem znana someščanka, pevka zabavne glasbe, Maja Keuc.


Policijski orkester in
AMAYA (Maja Keuc)

Druga godba in Festival Lent bosta poskrbela za eno najbolj strastnih koncertnih poslastic tega trenutka.

Kamorkoli se obrnemo, brez etiopske glasbe ne gre. Bodisi ko gre za pevca Mahmouda Ahmeda, bodisi za kralja etiopskega jazza Mulatuja Astatkeja ali različnih izpeljank in združevanj kot npr. Getatchew Mekuria & The Ex, Ukandanz. In vse to smo že videli na slovenskih odrih. Za tokratno petkovo vroče plesno spogledovanje pa sta festivala Druga godba in Festival Lent združila moči ter našla eno najbolj strastnih koncertnih poslastic tega trenutka. Projekt KUTU se je rodil v Adis Abebi, kjer je odličen francoski jazzovski violinist Théo Ceccaldi spoznal simbiotska glasova etiopskih rock pevk Hewan Geberewold in Haleluye Tekletsadik. To, kar slišimo, ne more biti nič drugega kot rezultat hipnotičnih, hiperaktivnih etiopskih noči, kjer energija na odru vre v punkovski violini, kozmičnih klaviaturah, hipnotičnem basu, primitivnih tolkalih in neprekosljivih ženskih vokalih. KUTU je odgovor mlade generacije, ki je bogato glasbeno zapuščino z raketno hitrostjo odpeljala v sodobni globalni elektro trans.

Dress code: samo najnujnejše!

*Koncert je del cikla Jazz v Narodnem domu.


KUTU (ETH, FRA)

Hewan Gebrewold, Haleluya Tekletsadik, glas
Théo Ceccaldi, violina
Akemi Fujimori, klaviature
Valentin Ceccaldi, bas
Cyril Atef, bobni


OPOZORILO: na koncertu je uporabljen stroboskop.


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

Rymden je v svetu jazza prava »super-skupina«!

Več kot desetletje je trajalo, da sta basist Dan Berglund in bobnar Magnus Öström po smrti enega najuspešnejših jazzovskih glasbenikov našega časa, pianista Esbjörna Svenssona, znova sestavila klavirski trio. Prvotna zasedba je na Festivalu Lent nastopila že leta 2001, a čakanje se je izplačalo: nova zasedba, skupina Rymden, je v svetu jazza prava »super-skupina«!

V njej so združene izkušnje enega ključnih inovatorjev klavirja na evropskih tleh, norveškega pianista Buggeja Wesseltofta, ki je zaslovel s svojim New Conception Of Jazz, ter ritmična sekcija ene najbolj prodornih skupin v jazzu nasploh, legendarnega e.s.t. (Esbjörn Svensson Trio). Rezultat tega kongenialnega druženja je glasba, ki bo brez dvoma navduševala tudi prihodnje generacije. Medtem ko sta Berglund in Östrom ključni osebnosti pri založbi ACT music, pianist Wesseltoft lastnoročno skrbi za promocijo glasbenikov izpod okrilja založbe Jazzland, s čimer je vsak po svoje pomembno gonilo skandinavske scene. V glasbi slišimo tipično skandinavsko atmosfero in melanholijo, skupina pa poseže tudi na polje sodobnega jazza, klasične glasbe, filmske glasbe in – izraziteje in močneje kot Esbjörn Svensson Trio – tudi po rockovskih prvinah.

Rymden so brez dvoma ena večjih atrakcij evropskih jazzovskih odrov v letu 2022, ko bodo ekskluzivno nastopili tudi v Sloveniji.


RYMDEN (NOR, SWE)

Bugge Wesseltoft, klavir, klaviature, efekti
Dan Berglund, bas
Magnus Öström, bobni, tolkala 


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

 

Stand up komedija o težavah, izzivih in radostih starševstva.

»Mali otroci, mali problemi, veliki otroci, veliki problemi!« je pregovor, ki ga je slišal že vsak starš.

Pa je resničen? Je uvertura v starševstvo res preprosta in težavnost tega poklica zraste šele z leti? S temi in podobnimi vprašanji se bosta v stand up predstavi ukvarjala mlada očka, Uroš Kuzman in Aleš Novak, prvi z dvema šoloobveznima pretepačema in drugi s sveže pokakano plenico v rokah.

Čigavi problemi so večji? Ne vemo!

Vemo pa, da bosta oba vesela priložnosti, da lahko za poldrugo uro smeha pobegneta v vašo družbo. Ker saj veste, kaj pravijo, ko imaš enkrat otroke, je vsak izgovor dober, da greš z doma!

Predstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora.

Igrata:
Uroš Kuzman, Aleš Novak

V primeru ugodne vremenske napovedi bomo kapaciteto sedišč za predstavo povečali.
Vljudno prosimo, sproti spremljajte razpoložljivost prostih vstopnic, predvsem pa 3 dni pred pričetkom predstave.

Priporočamo tudi

Trenutek, ujet v poezijo.

Po desetletjih na sceni lahko mirno zapišemo, da je Vlado Kreslin veliko več kot izjemen kantavtor; počasi ga bo potrebno zaščititi kot kulturno dediščino!

Kljub stažu in veljavi pa se ni ujel v past, v kakršni se pogosto znajdejo njemu primerljive glasbene legende – preigravanje večnih uspešnic. Čeprav bi s svojimi tako rekoč ponarodelimi mojstrovinami tipa Črna kitara z lahkoto polnil dvorane, poet prekmurskih ravnic ne sedi na lovorikah, temveč redno navdušuje z novimi skladbami in izjemnimi besedili. Pri slednjih ga odlikuje tankočuten posluh za duh časa, ki mu ga vselej znova uspe mojstrsko ujeti vanje. Dokaz slednje trditve je na dlani: lahko v danem z bombami in raketami zaznamovanem času kaj bolj zadene bistvo trenutka in seže v srce kakor refren »Pustite nam ta svet«?

Njegovi glasbeni začetki segajo v leto 1970, ko je nastopal kot bobnar v lokalnem ansamblu Apollo. Naslednjih deset let je kot pevec nastopal z bendi Špirit III, Zodiac, Izvir, Horizont, Sanje in Avantura. Njegova najpomembnejša prelomnica je nastopila leta 1980, ko je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu za tem se je priključil danes legendarni skupini Martin Krpan, ki je med drugim »odpiral« koncerte Roryja Gallagherja, R.E.M, Michaela Chapmana in dvakrat Boba Dylana. Leta 1991, po drugem nastopu kot predskupina Bobu Dylanu na ljubljanskem stadionu, so se člani skupine razšli.

Konec 80. let se je Vlado pričel glasbeno družiti z Beltinško bando, starejšimi godci iz rojstnih Beltincev. Posvetil se je ljudski godbi ter povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in opogumil ljudi, da so si upali spregovoriti v lastnem narečju. V Beltinški bandi deluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče, 92-letni Milan.

V začetku 90. let je postal del benda Mali bogovi. Z njim in Beltinško bando Kreslin še danes, tako na odrih kot tudi na nosilcih zvoka, združuje lokalno in globalno.

Vlado pogosto sodeluje z mlajšimi slovenskimi in s priznanimi tujim glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Siddharta, Severa in Gal Gjurin, Balkan Boys, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje. To brezmejnost v širjenju njegovega sporočila, je lepo opisal reški Novi list: »Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi.«

Izdal je že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

Je član društva slovenskih pisateljev.

 »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč̌ od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Jutarnji list, 2008

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.« Marijan Zlobec, 2016

»I had heard the music of Vlado Kreslin and found it marvellous, a magic fusion of so many Mitteleuropean motifs that put me in mind of everything from the films of Emir Kusturica to the novels of Bohumil Hrabal. So much great modern art and writing has risen out of the polyglot world of central Europe. I realize that Kreslin’s music is entirely of his own world, and yet enlarged that world to include anyone who wished to be a part of it.« Richard Flanagan, avstralski pisec in režiser

Priporočamo tudi

Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d’Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope … Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora


1. ARGENTINA

Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba

Gavči. Tango. Ena najboljših, ena največjih argentinskih skupin. In zaljubljeni so v Maribor.

Argentina je dežela na koncu sveta, kjer sta še kako živi in močni tradicija gavčev (gaúchos), po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, in tradicija tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Je dežela govedine, nogometa in dih jemajoče narave. V deželi med Andi in Južnim Atlantikom najdemo tropske province na severu in ledeno samoto na jugu. Sega vse do Ognjene zemlje (Tierra del Fuego), skupine otokov onkraj Magellanovega preliva.

Argentinci so znani kot najbolj »evropski« narod Južne Amerike. Ponosni, strastni, samozavestni. Zvesti so svoji tradiciji, svoji družini in svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno dojemanje tradicije. Druga stran njihovega življenja pa je nekakšna čudna melanholija, iz katere se je rodil tango. Argentinci so izumili edinstven način življenja, ki se vrti okoli njihovih odmorov za kavo. Pri njih nikoli ne veš, kdaj se pogovor konča in kje se začne tango. Ta žalostna glasba, ki hrepeni za vsem, kar so imeli kdajkoli radi, izvira iz pristaniških revnih četrti Buenos Airesa in jedkega dima cigaret. Tako se je pojavila ta argentinska melanholija, tako značilna za njihovo dušo. Med ledenimi gorami in mračnimi, soparnimi pristanišči se nenehno poraja vprašanje, kako vendar biti Argentinec? In kultura je tisti zadnji trden in učinkovit okop v borbi proti kaosu. Ta nenehni izziv smo spoznali že ob prvem gostovanju izjemne skupine Gran Ballet Argentino v Mariboru, leta 2003. Od takrat nas povezujejo pristne in trdne prijateljske vezi.

Gran Ballet Argentino. Profesionalno umetniško združenje, ki se od leta 1963 ukvarja z ohranjanjem argentinske glasbe ter plesov. Vrhunski plesalci, glasbeniki in pevci, ki so globoko povezani z duhom argentinskega ljudstva, njegovo osebnostjo in odnosom do življenja, nenehno potujejo po državi in svetu, da bi prikazali argentinske korenine in kulturo svoje dežele. Izrazite kretnje, izbrušena tehnika in globoka strast se zlijejo v identiteto in barvo, moč in ekspresivnost, spretnost in vrhunski stil.

Gran Ballet Argentino – v folklornem svetu pojem, ki požene kri po žilah in postavi kocine pokonci. Ni ga festivala na svetu, ki se ne bi boril za njihovo udeležbo. Če Gran Ballet Argentino nastopa na tvojem festivalu, to pomeni, da je festival dober. Kaj dober, vrhunski! In da nas bodo obiskali že tretjič, je privilegij. V pomlajeni zasedbi, a nekaj jih bo vseeno že tretjič obiskalo Maribor. V sporočilih, ki se redno pretakajo med Córdobo in Mariborom, je v januarju beseda dala besedo in evropska turneja 2022 je naenkrat dobila en velik ovinek. »Maribor? Letos? Aha, ni več plavajočega odra … oh, škoda! Pa vseeno – veš kaj? Plesali bomo po vseh ulicah, po travi, če bo treba. Zakaj nisi rekla že prej? Pa pridemo, seveda pridemo. To je vendar naš Folkart, naš Maribor!«

Le kako se človeku ne bi smejalo?

2. BRAZILIJA

Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso

Ni le samba in ni le nogomet. Ni samo Rio. Je zibelka strastne predanosti lastni kulturi.

Brazilija je največja dežela na južnem delu ameriškega kontinenta, navzven raj na zemlji, navznoter pa sicer težavna, vendar fascinatna mešanica kultur, narodnosti in verovanj, zmes življenja prvotnih prebivalcev, južnoameriških Indijancev in prvih portugalskih priseljencev. Brazilci svojo kulturo dobesedno živijo. Je njihov način življenja. Ples in glasbo imajo v duši, v srcu, v nogah. Nenehno. Ritem in gibi, ki jim sami pravijo »ginga«, so nekaj posebnega. So dialog, ki se ves čas spreminja in več kot očitno so ga ohranili še iz davnih časov kolonizacije. Je pogovor skozi ples, ki je združil avtohtonost z evropskim in afriškim, predvsem pa preteklost s sedanjostjo.

Brazilija ni le samba in nogomet. Vsi poznamo Rio, karnevale in Péleja, manj pa smo seznanjeni s skoraj fanatično predanostjo tradiciji v preostalih delih te ogromne dežele, izven velikih mest.

Skupino Flor Ribeirinha je leta 1993 ustanovil Domingas Leonor, v skupnosti São Gonçalo Beira Rio, ki se nahaja na levem bregu reke Cuiabá v brazilski državi Mato Grosso. Skupnost je nastala v 18. stoletju na ozemlju Indijancev Coxiponês in na njihovo prisotnost še dandanes spominjajo fizične značilnosti prebivalcev, še posebej pa se zrcalijo v ritmu in plesnih korakih; tako Flor Ribeirinha v največji meri neguje tradicijo siriri plesa, tipičnega za zvezno državo Mato Grosso. Siriri je ljudski ples iz srednjezahodne regije Brazilije, več kot 200 let stara kultura, ki odraža brazilsko večkulturnost, oblikovano s strani Indijcev, temnopoltih, Portugalcev in Špancev. Glasba, telesni izraz in koreografija izražajo spoštovanje in celo kult prijateljstva, zato je siriri predvsem sporočilni ples. Nepogrešljiv je na zabavah, krstih, porokah in verskih praznikih, izvor njegovega imena pa je precej nejasen; nekateri verjamejo, da izhaja iz portugalske besede, drugi pa verjamejo, da je dobil ime po krilatem termitu s tem imenom in njegov način leta je bil navdih za plesne korake. Tako skupina Flor Ribeirinha manifestira čvrsto zakoreninjeno tradicijo skozi pestre plesne korake, vesele melodije in besedila, ki imajo skupen moto –  slaviti življenje ob reki, versko tradicijo in simbolne elemente kulture. Brazilci na splošno dajejo ogromen poudarek ohranjanju in izgradnji lokalne identitete. V nastope vpletajo nalezljiv ritem, usklajen in zaznamovan z utripom glasbe ter petja. Za njihovo glasbo je značilen oster, včasih celo monoton refren, z jasnim vplivom religioznega in s tolkali zaznamovanim vplivom dediščine afriške glasbe. Ples do potankosti razumejo kot izrazni medij, kjer je telo živahen instrument za predstavitev pomena simbolnih elementov. Flor Ribeirinha opravlja pomembno vlogo širitve tradicijske kulture ne samo po celi Braziliji, ampak tudi po svetu. In prav zares so nekaj posebnega. V Maribor smo jih vabili že pet let … vredno je bilo čakati.