Festival Maribor 2022

Na novinarski konferenci v Vetrinjskem dvoru, na kateri so bili prisotni Barbara Švrljuga Hergovich, vodja programa Festivala Maribor, Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, Aleksander Gadjiev, pianist in Gregor Lednik, direktor Področja tržnega komuniciranja pri Zavarovalnici Sava, smo predstavili program in osrednjega gosta letošnje edicije Festivala Maribor.

 

Festival Maribor 2022

Odličnost in srčnost

15. septembra se s koncertom Otvoritev, na katerem bo kot solist nastopil
Alexander Gadjiev, eden najbolj iskanih in cenjenih iskanih pianistov na svetu, pričenja
Festival Maribor 2022.

Festival si je med domačimi in tujimi ljubitelji klasične glasbe ustvaril ugled prireditve, ki si
drzne premikati meje in stopati tudi po manj uhojenih poteh, a s svojimi premišljenimi
koncertnimi sporedi kljub temu poskrbi za navdušujoča glasbena doživetja, s katerimi
uspešno nagovarja tako najzahtevnejše glasbene poznavalce kot tudi tiste, ki v svet klasične
glasbe šele vstopajo.

Festivalska formula, ki s svojim iskanjem občutljivega in izmuzljivega ravnotežja med
uveljavljenim in eksperimentalnim, pričakovanim in presenetljivim prinaša eklektičnost v
najboljšem pomenu besede, se je izkazala za pravo. Razlog za njen uspeh je pogumno
vztrajanje pri pristnosti – naj gre za razumevanje in podajanje ali pa doživljanje in
sprejemanje glasbe. Težnja po poglobljenih in intenzivnih glasbenih izkušnjah, pogum za
iskrenost in razgaljanje, za raziskovanje obdobij in žanrov, idej in izzivov, čustev in sobivanj –
vse to poskrbi, da festival vzdržuje srčnost in iskrenost, ki z odra preskočita med občinstvo.
Takšne muzikalne neposrednosti so zmožni le izjemni glasbeniki in ponosni smo, da bodo
tudi letos med nami.

O IZVAJALCIH

Od svetovno najbolj uveljavljenih in iskanih solistov do domačih mladih upov
Po petih letih se na naš oder vrača pianist Alexander Gadjiev, čigar mednarodna kariera je
po uspehu na mednarodnem pianističnem tekmovanju F. Chopin in laskavem naslovu »BBC-
jev umetnik nove generacije« lani doživela meteorski vzpon. Na festivalu ga bomo pozdravili
dvakrat, in sicer na otvoritvenem koncertu s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor pod
vodstvom dirigentke Gianne Fratta, kjer mu bomo prisluhnili v Koncertu za klavir in orkester
št. 2 Frédérica Chopina, ter na recitalu, kjer se bosta trem Chopinovim skladbam pridružila
Fantazija Roberta Schumanna in Spev za varstvo zemlje sodobnega ameriškega skladatelja
Kyla Ganna.

Na konferenci za novinarje, ki je potekala v Vetrinskem dvoru v sredo, 14. septembra, smo
umetnika, ki bo na festivalu nastopil v dveh vlogah, kot solist na koncertu z orkestrom ter
na samostojnem recitalu, povprašali po razliki med njima:
“Razlika je velika. Sam jemljem koncert z orekstrom kot neko sodelovanje: gre za širok
ansambel, kjer je treba najti konsenz, zaradi česar je treba znati tudi zelo dobro poslušati,
ne le dobro igrati. Vzpostaviti moraš stik z glasbeniki, z dirigentom, oziroma na našem
koncertu z dirigentko. Prepričan sem da nam bo dobro uspelo, vabljeni! Recital pa je nekaj
povsem drugega. Je možnost, da se resnično pokažeš v celoti, vseh 360 stopinj. Ob tem je
pomembno tudi to, da lahko z izbiro in sestavo programa, z izborom skladateljev in

njihovih skladb začrtaš pot, po kateri želiš popeljati poskušalce. Tako lahko ustvariš celo
zgodbo, daje ti možnost poglobiti se in predstaviti tudi v različnih psiholoških situacijah ter
tako vzpostaviti še pristnejši stik s publiko. Tudi zato mi je recital še bližje in prav gotovo ni
naključje, da sem na tekmovanju prejel posebno nagrado za izvedbo sonate.”

Veselimo se tudi vrnitve Simona Trpčeskega, ki je z lanskimi nastopi v vlogi festivalskega
rezidenčnega glasbenika požel uspeh tako v strokovnih sferah in medijskih odzivih kot tudi
pri občinstvu. Izjemni glasbenik bo letos znova poskrbel za vznemirljiva glasbena
sodelovanja z mednarodno uveljavljenimi glasbenimi kolegi z zahodnega Balkana ter
slovenskimi glasbeniki, s katerimi spleta intenzivna nova sodelovanja.

Ponovno pa bo z nami tudi eden najzanimivejših in najbolj iskanih dirigentov mlajše
generacije, Gabriel Bebeşelea. Karizmatični Romun, ki je lani navdušil s Simfoničnim
orkestrom SNG Maribor, se letos predstavlja z izjemnim Transilvanskim državnim
filharmoničnim orkestrom in sporedom, ki obljublja razkošje melodij, ritmov in
temperamentov s podpisi Béle Bartóka, Zoltána Kodályja in Györgyja Ligetija, poleg teh pa še
z redko slišanim draguljem, Beethovnovim Koncertom za violino, violončelo, klavir in
orkester.

Z bleščečo mednarodno kariero se lahko pohvali še ena slovenska festivalska gostja, Nika
Gorič. Priljubljena mariborska sopranistka bo nastopila na koncertu z naslovom Nova
prijateljstva. Če omenimo, da bodo ob njej na odru še Simon Trpčeski, violinist Benjamin
Ziervogel in violončelist Gal Faganel, na sporedu pa ob klavirskem triu Josepha Haydna in
Johannesa Brahmsa tudi samospevi Karla Jeraja, Johannesa Brahmsa, Clare Schumann in
Gustava Mahlerja, potem je jasno, da bo druženje, ki ga najavlja naslov, zares dragoceno.
Nika Gorič bo za glasbo in petje navdušila tudi naše najmlajše občinstvo. Skupaj z Adriano
Magdovski sta za dojenčke in malčke pripravili koncert Zapoj z menoj, tradicionalno
matinejo v čudovitem ambientu Viteške dvorane Pokrajinskega muzeja Maribor. Za družine
z otroki od petih let dalje pa bomo poskrbeli s tolkalnim sekstetom Louie's Cage Percussion
in hudomušno glasbeno dogodivščino Bumtastično.

Ob skrbi za mlade poslušalce Festival Maribor vselej poskrbi tudi za mlade glasbene talente.
Tokrat smo na festivalski oder povabili dvojico mariborskih glasbenih upov: violončelista
Ariela Veija Atanasovskega in violinistko Zalo Frangež.

Ob mladih upih seveda ne smemo pozabiti omeniti sodelovanja s Konservatorijem za glasbo
in balet Maribor, katerega dijaki se bodo na festivalu predstavili z ansamblom za novo
glasbo .abeceda. Ta sicer standardna komorna zasedba je hkrati platforma, ki mladim
skladateljem daje priložnost, da predstavijo nova dela. Festivalski koncertni spored bodo
oblikovala dela Tilna Lebarja, Alastairja Whita in Dréja A. Hočevarja, pred koncertom pa
bodo dijaki sodelovali na glasbeni delavnici. Festival Maribor tako tudi letos spodbuja
kreativnost in povezovanje mladih glasbenih ustvarjalcev ter jim omogoča, da sooblikujejo
festivalski utrip.

 

O SPOREDIH

Od romantičnega Chopina do divje Transilvanije. Manjkalo ne bo niti presenečenje!
Letošnji koncertni sporedi prinašajo natanko to, kar pri Festivalu Maribor cenita tako
strokovna javnost kot občinstvo: premišljeno kombinacijo vrhunskih glasbenih mojstrovin, ki
ponujajo priložnost za občudovanje virtuoznosti in razkošnih talentov svetovno uveljavljenih
festivalskih gostov, a tudi uvid v globje plasti njihove ustvarjalnosti, analitičnost in
ponotranjanje, iz katerih izrastejo izjemne interpretacije, zaradi katerih so ti glasbeniki tako
cenjeni in iskani.

Z Alexandrom Gadjievom, ki mu je prav Chopinova glasba odprla pot na svetovne glasbene
odre, bomo uživali v Koncertu za klavir in orkester št. 2 Frédérica Chopina. Skladbam
poljskega romantika bo namenjen tudi večji del samostojnega recitala, ki nam bo tega
izjemnega pianista pokazal še v intimnejši podobi.

Tudi Simona Trpčeskega, ki na svetovnih odrih navdušuje z osupljivo širino svojega
ustvarjanja, bomo znova lahko občudovali v raznolikosti, saj bo postregel z vsem: od
mogočnega Klavirskega kvarteta št. 3 v c-molu, op. 60 Johannesa Brahmsa, ki sodi v vrh
skladateljevega komornega ustvarjanja in komorne glasbe nasploh, preko mojstrovin Béle
Bartóka in Györgyja Ligetija, raziskovalcev ljudske glasbene dediščine, ki nas bodo popeljale
v skrivnostno divjino Transilvanije, pa vse do skladb skladateljev, ki krojijo sodobno
romunsko glasbeno krajino, kot je Dan Variu. Trpčeskega bomo videli tudi v vlogi subtilnega
spremljevalca Nike Gorič, ki je za svoj festivalski nastop izbrala samospeve Karla Jeraja,
Johannesa Brahmsa, Clare Schumann, Alme Mahler in Gustava Mahlerja. Njegov iskrivi
temperament pa bo zasijal ob sodelovanju z glasbenimi kolegi, pravimi uigranimi virtuozi, ki
jih povezujejo balkanske korenine. Skupaj bodo festivalu ponovno podarili navdušujoč,
presenečenj poln večer. Po vratolomni glasbi Guillauma Connessona bomo slišali Koncert za
marimbo brazilskega skladatelja Neya Rosaura v izvirni priredbi Vlatka Nuševa, zaključek pa
bo pripadel glasbi Pandeja Šahova, obarvani z makedonsko toplino. Vmes bodo glasbeniki
odložili note in pripravili presenečenje ter tako našim opisom Festivala Maribor kot drznega
in radovednega iskalca neuhojenih glasbenih poti dali piko na i.

Med 15. in 24. septembrom nas torej znova čaka izjemno festivalsko dogajanje, polno poleta
in vznemirljivih glasbenih trenutkov, zaznamovanih z odličnostjo in srčnostjo!

 

 

Dodatne informacije o programu in izvajalcih:
Barbara Švrljuga Hergovich, vodja Festivala Maribor,
barbara.svrljuga@nd-mb.si
Ostale informacije, visokoresolucijske fotografije:
Maša Stošič, odnosi z javnostmi
masa.stosic@nd-mb.si, t: 02 229 40 25, m: 040 355 556

 

Priloga 1: Festival Maribor 2022

 

Priloga 2: Festival Maribor 2022, programska knjižica

 

/by

RUK festivali 2022

Izjava za medije: RUK festivali 2022
Mreža RUK že četrto jesen zapored vabi na tri mednarodne intermedijske festivale, ki so imeli svojo tradicijo globoko zakoreninjeno že pred vzpostavitvijo mreže in delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije:

– Speculum Artium v Trbovljah (22.–24. 9.)
– IZIS v Kopru (23. 9.–16. 10.)
– KIBLIX v Mariboru (16.–19. 11.)

Na tej povezavi lahko najdete izjavo za medije in vizualni material.

Kontaktna oseba za vsa vprašanja, dogovor za intervjuje in material za medije je Zala Koren, stiki z javnostmi, 051 614 858, zala.koren@kibla.org.

Vljudno vabljeni v Trbovlje, Koper in Maribor!
/by

Janja Kosi: Lepidoterarium

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————
Janja Kosi: Lepidoterarium
16. 9.–15. 10. 2022
Torek–petek: 15:00–19:00, sobota: 10:00–13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

RUK festivali 2022: Speculum Artium, IZIS, KIBLIX 22. 9.–19. 11. 2022 Trbovlje, Koper, Maribor

—————————
NA OGLED
—————————
Toni Meštrović: Vstavljanje
2.–24. 9. 2022
Ponedeljek–petek: 10:00–18:00, sobota: 10:00–14:00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega »Zvestoba dobremu staremu, vendar tudi posluh za novo.« Do konca leta 2022
Sreda–petek: 13:00–17:00, sobota–nedelja: 11:00–17:00 Posestvo Meranovo, Vrhov Dol 14, 2341 Limbuš

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————
Janja Kosi: Lepidoterarium
16. 9.–15. 10. 2022
Torek–petek: 15:00–19:00, sobota: 10:00–13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave umetnice Janje Kosi z naslovom Lepidoterarium, ki bo v petek, 16. septembra 2022, ob 18. uri v galeriji artKIT.

Janja Kosi se v svojih novih delih osredotoča na večplastnost doživljanja določenega kraja, s samostojno razstavo Lepidoterarium pa urbano okolje transformira v prostorsko podobo. Med sprehajanjem po urbanih prostorih išče nove poglede, opazuje spremembe in ustvarja fotografske posnetke arhitekture, ki jih jemlje iz konteksta, da bi jih nato vpela v mrežo svoje notranje urbane podobe. Zbiranje arhitektonskih fragmentov, ki jih umetnica razstavlja v novih kompozicijah, spominja na postopek zbiranja metuljev ter njihovega razstavljanja v t. i. hišah za metulje, na kar namiguje tudi sam naslov razstave.

Več: https://bit.ly/3ezBYMp

Vstop je prost.

—————————
RUK festivali 2022: Speculum Artium, IZIS, KIBLIX 22. 9.–19. 11. 2022 Trbovlje, Koper, Maribor

Mreža RUK že četrto jesen zapored vabi na tri mednarodne intermedijske festivale, ki so imeli svojo tradicijo globoko zakoreninjeno že pred vzpostavitvijo mreže in delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in
tehnologije: Speculum Artium (22.–24. 9., Trbovlje), IZIS (23. 9.–16. 10.,
Koper) in KIBLIX (16.–19. 11., Maribor).

Letošnji festivalski program prinaša vse od konca septembra pa do konca novembra tri razstave, številne delavnice, tematske pogovore, performanse in druge spremljevalne dogodke.

Več: https://www.mcruk.si/clanek/ruk-festivalska-jesen-2022

—————————
NA OGLED
—————————
Toni Meštrović: Vstavljanje
2.–24. 9. 2022
Ponedeljek–petek: 10:00–18:00, sobota: 10:00–14:00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Z razstavo umetnik nadaljuje umetniško raziskovanje nadzornega sistema, v katerem ga preizprašuje tako v kontekstu naraščajoče družbene kontrole kot tudi njegovih kreativnih potencialov. Za razliko od predhodnih del, se v Mariboru osredotoča izključno na medij zvoka. Sedem usmerjenih zvočnikov, razporejenih v dva zaprta kroga, od katerih je en vstavljen v drugega, oddajajo zvok, ki ga preko mikrofona prejemajo iz okolice, in tako ustvarjajo pogoje za zvočno izkušnjo, ki ohranja zvočni feedback.

Več: https://bit.ly/3ThxdXy

Vstop je prost.

—————————
Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega »Zvestoba dobremu staremu, vendar tudi posluh za novo.« Do konca leta 2022
Sreda–petek: 13:00–17:00, sobota–nedelja: 11:00–17:00 Posestvo Meranovo, Vrhov Dol 14, 2341 Limbuš

Hibridna muzejska razstava na posestvu Meranovo, ki obeležuje 200.
obletnico prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo in v Maribor, vas bo popeljala po zgodovini posesti na drugačen način. Vsebine raziskujemo in jih z umetniškimi postopki in ambientalnimi postavitvami predstavljamo na nove načine, od fizičnih objektov do izkušenj najnovejših tehnologij.

Več: https://www.mcruk.si/clanek/nadvojvoda-janez

Za organizirane skupine je možen ogled izven odpiralnega časa po predhodnem dogovoru na kibla@kibla.org ali peter.kramer@um.si.

******************
http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla

/by

Napovednik dogodkov – PEKARNA

SobaZaGosteMaribor
InteresniSafari: Mimo bistva

Sprehod | 15. 9. 2022 | 17.00 | Vetrinjski dvor, center mesta

Z rezidentom Andrejem Štularjem in umetnostnim zgodovinarjem Simonom Žlahtičem se bomo sprehodile_i po mestu in iskale_i (ne)smisle prostora, napise in sledi, ki nastajajo s plastenjem dogodkov. Najočitnejši so v majhnih uličicah in skritih dvoriščih, veliko pa jih je prisotnih na mestih vsem na očeh, kjer pa jih mnogokrat spregledamo. < več >

 

ZaŽivali!
Bik (2019)

Ogled filma in diskusija | 15. 9. 2022 | 19.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Ogledale_i si bomo kratki igrani film, ki mu sledi pogovor z režiserjem Bojanom Labovićem, kritičarko Anjo Radaljac in filozofom Tomažem Grušovnikom. V njem bomo naslovile_i presečišča delavskih pravic s pravicami živali, hoteno nevednost ter vprašanja o percepciji bika in njegovih interesov v sodobni družbi. < več >

 

Načini gledanja
3. sklop: Načini uporabe

Delavnice in druženja ob umetnosti | september – november 2022 | 18.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Začenjamo s tretjim sklopom programa, v okviru katerega se bomo ukvarjale_i z “Načini uporabe” in spoznavale_i različne vsebine s področja veščin javnega nastopanja, komuniciranja z javnostmi, priprave podcastov, osnov tehnične organizacije vsebin ipd. ter se skupaj udeleževale_i kulturnih dogodkov in družile_i ob umetnosti. < več >

 

SobaZaGosteMaribor
Andrej Štular “PRORAČUN”

Razstava | vsak delavnik do 23. 8. 2022 | 13.00 – 18.00 | K18WD-30, razstavišče Vetrinjski

Z izrazno močjo in duhovito ostrino svojih pesmi je Srečko Kosovel navdihnil striparja, lutkarja in vsestranskega ustvarjalca. Iz njih je zgradil ritmične vizualne kompozicije, ki se iz stripa prelivajo v druge načine upodabljanja. Pomene verzov obogati z novim kontekstom in z dodatnimi asociacijami razširi prostor za interpretacijo poezije. < več >

 

Cikel teorija filma
Feministična filmska teorija

Predavanje in pogovor | 20. 9. 2022 | 18.00 | Trg revolucije 9

Po poletju na novi lokaciji nadaljujemo s ciklom teorije filma. S filmsko kritičarko, festivalsko selektorico in raziskovalko dr. Jasmino Šepetavc spoznavamo feministične pristope in vprašanja, katerim se posveča skozi desetletja, ter spodbude analiz razširjenosti spolnih stereotipov in seksualizacije žensk na velikem platnu. < več >

 

12. StopTrik MFF
Otroška delavnica stop animacije z Zarjo Menart

Delavnica stop animacije | 21. 9 – 24. 9. 2022 | Lutkovno gledališče Maribor

Na delavnici animiranega filma se bomo z udeleženkami_ci poglobile_i v skrivnostni svet naše notranjosti. Svoje misli, sanje, občutke in čustva bomo poskusile_i prikazati z animiranjem prosojnih paus papirjev v kolažni tehniki. Udeleženke_ci bodo ustvarile_i kratke animirane sekvence in jih na koncu združile_i v kratki animirani film. < več >

 

Mladi za mesta proti podnebnim spremembam
Mobilnost skozi oči mladih in urbani sprehod po centru mesta

Predstavitev in sprehod | 22. 9. 2022 | 16.00 | Trg revolucije 9

Na Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru sodelujemo z dvema aktivnostma. V prvem delu bodo naše_i prostovoljke_ci  predstavile_i dokument “Program mladih o podnebni krizi za Mestno občino Maribor”, v drugem pa vabijo na sprehod po mestu z Markom Peterlinom, na katerem bomo razmišljale_i o urejenosti centra iz vidika prometa. < več >

 

12. StopTrik MFF
Workshot 2.0: doppelgänger

Delavnica stop animacije | 23. 9 – 2. 10. 2022 | zoom, Maribor

Trodelna delavnica zasnovana na konceptualnem pristopu ustvarjanja animacij s Hugom Covarrubiasom, za oskarja nominiranim režiserjem. Praktično izvedbo kratkega animiranega projekta združujemo s spoznavanjem kritičnih pristopov k medijem in razumevanjem filma kot kompleksnega načina umetniške komunikacije. < več >

 

SobaZaGosteMaribor
Poziv za umetniške rezidence 2022/2023

Poziv | do 10. 10. 2022 | splet

Z rezidenčnim programom vabimo vizualne in interdisciplinarne umetnice_ke k prijavi na umetniške rezidence v Mariboru, ki bodo potekale v letu 2022 in 2023. Na voljo je več terminov za enomesečno, honorirano ustvarjanje v prostornih ateljejih Vetrinjskega dvora, ki se zaključi s predstavitvijo novonastale produkcije. < več >

 

Mednarodno prostovoljstvo
ESE / ESC blog

Vtisi | kjerkoli, kadarkoli | splet

V okviru programa Evropska solidarnostna enota delujemo kot voditeljska, gostujoča in pošiljajoča organizacija. Trenutno v Mariboru gostimo dve prostovoljki in enega prostovoljca iz Francije, Italije in Bosne, v tujini pa sta dve naši prostovoljki, ena v Nemčiji, druga pa v Italiji. Vabljene_i k spremljanju njihovih vtisov prostovoljstva v tujini. < več >

 

Naj praznovanje traja!
PMM 25LET

Obletnica | 2022

Ker ni vsako leto 25. obletnica zavoda, smo le-to med drugim obeležile_i z dvema glasbenima večeroma in serijo ročno potiskanih vrečk. Zabavi sta za nami, kogar ni bilo, žal naj ji_mu bo, nekaj vrečk pa še imamo. Podprite nas s prostovoljnim prispevkom in se hitro oglasite po svojo, možnosti za izbiro med barvnimi različicami je vse manj. < več >

 

Napovedujemo

12. StopTrik MFF

  1. 9. – 2. 10. 2022 | Vetrinjski dvor, LGM

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

/by

Festival Maribor 2022: novinarska konferenca

Vabimo vas na novinarsko konferenco pred začetkom Festivala Maribor, ki bo v sredo, 14. septembra, ob 14. uri v Vetrinjskem dvoru.

Na konferenci bomo gostili Alexandra Gadjieva, ki ne slovi le kot odličen glasbenik, temveč tudi kot pronicljiv mislec izjemne intelektualne širine, zato pogovora z njim ne gre zamuditi. Ob njem bodo spregovorili še Barbara Švrljuga Hergovich, vodja Festivala Maribor in Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, v imenu Zavarovalnice Sava – generalnega pokrovitelja festivala – pa Gregor Lednik, direktor področja tržnega komuniciranja.

 

V prilogi: Festival Maribor 2022_novinarska konferenca, 14. 9., 14h

Vljudno prosimo, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 12. septembra, do 12. ure na ta e-naslov.

Veselimo se srečanja z vami!

 

/by

HEKA na Ars Electronici 2022

9.–11. 9. 2022 @Novigrad
Mreža RUK na festivalu ARTERIJA
Ta konec tedna se bo na 13. mednarodnem festivalu vizualnih umetnosti ARTERIJA v Novigradu s kuriranim programom Daj jutri priložnosti (Give Tomorrow a Chance) predstavila tudi Mreža RUK. Kurator programa je Peter Tomaž Dobrila.

Na ogled bodo produkcije in sodelovanja RUK laboratorijev KIBLA2LAB, HEKA in DDTlab, med drugim intermedijska instalacija VRTN!CA, VR izkušnji v 360° tehnologiji Nube 360° in Vertigo Bird 2020, robotska instalacija Risalni avtomat ter trije projekti Brada Downeya, ki so nastali v okviru RUK rezidence. Obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi robotskega performansa z Evo, ki ga bosta vodila dr. Maša Jazbec in Žan Rajšek, in delavnice, ki jo bo izpeljal Marko Vivoda. Na delavnici, ki je bila premierno izvedena ta teden v Linzu, bodo udeleženci razmišljali o odpadni hrani.

> Več
5. 9. 2022 @Linz
HEKA na Ars Electronici 2022
Kreativni vodja HEKE Marko Vivoda in interdisciplinarni umetnik Gjorgji Despodov sta minuli ponedeljek v sklopu festivala University (JKU Linz in Ars Electronica) premierno izvedla performativno delavnico Dunch at The Holy Crab.

Delavnica je bila posvečena premisleku o prehrambenih odpadkih, osredotočenih na polimere, ki so pridobljeni iz rakovih oklepov. Udeleženci so skozi pripoved spoznali pozitivne lastnosti hitosana in kako ravnati s to snovjo. Izdelovali so krožnike, nože, vilice in žlice iz materialov, narejenih iz kombinacije hitosana (rakovih oklepov), križanimi z drugimi biomasami. Izvajalca delavnice sta tako opozorila na to, da je potreben kritičen premislek o materialih za enkratno uporabo.

Na tej povezavi si lahko ogledate nekaj foto utrinkov z delavnice.

> Več
RUK festivali 2022
Mreža RUK že četrto jesen zapored vabi na tri mednarodne intermedijske festivale, ki so imeli svojo tradicijo globoko zakoreninjeno že pred vzpostavitvijo mreže in delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije:

– Speculum Artium / 22.–24. 9. / Trbovlje
– IZIS / 23. 9.–16. 10. / Koper
– KIBLIX / 16.–19. 11. / Maribor

Letošnji festivalski program prinaša vse od konca septembra pa do konca novembra tri razstave, številne delavnice, tematske pogovore, performanse in druge spremljevalne dogodke.

Vljudno vabljeni, da nas obiščete!
/by

Godalni otoki, 10. 9., Glavni trg

Nepozaben vstop v jesensko glasbeno ponudbo Narodnega doma Maribor

Glavni trg bo znova postal oder!

Lani smo bobnali. Gotovo niste pozabili neponovljivega doživetja, ki ga je na Glavnem trgu pričaralo sto
bobnarjev vseh generacij iz vse Slovenije. Ves Glavni trg je bil en sam velik oder, vse mesto pa je
utripalo v ritmu glasbe. Odlični odzivi so nas spodbudili, da smo staknili glave in razmislili, kako bi tako
razburljivo ustvarjalno vrvenje in brbotanje ponudili tudi letos, ko mineva trideset let od ustanovitve
Narodnega doma Maribor in deset let, odkar je bil Maribor kulturna prestolnica Evrope? Kako v jesen
pospremiti enega najdaljših in najuspešnejših Festivalov Lent? Kako odmevno zaključiti uspešen in
odmeven sklop Lent po Lentu ter mesto pripraviti na septembrsko glasbeno slavje, Festival Maribor? In
sploh: je to, kar smo doživeli lani, sploh mogoče ponoviti?

Prepričani smo, da je. Dobrodošli med otoki glasbe!

Tokrat bodo Glavni trg zavzeli godalci. A tokrat ne bo le oder, temveč bodo na njem nastali – otoki. Nanjese bo povzpelo štirideset slovenskih godalcev vseh generacij in nas povabilo na razburljivo popotovanjeskozi večdimenzionalno glasbeno pokrajino, ki jo bodo ustvarjali zvoki godal, pa tudi disko glasba izsedemdesetih in osemdesetih.

Ob virtuoznih interpretacijah in improvizacijah mladih, ljubiteljskih in vrhunskih profesionalnih godalcevse bomo soočili z lokalnim in globalnim, ob tem pa (po)iskali odgovore na celo vrsto vprašanj.

Kje vdanašnjem svetu, v katerem tudi glasba postaja globalni produkt in vse bolj uniformirana po nareku
trendov in komerciale, je prostor za individualnost, za lastno izražanje? Kako se v glasbeno izražanje
posameznika preliva regionalna tradicija – tista, ki je politične meje (še) niso uspele ukalupiti? Kako glasenje glas razmišljujočega posameznika? Je sploh še lahko slišan, ali tudi ta potrebuje »pomoč« globalnosti,da ga zaznamo?

Sliši se zapleteno, a če povemo, da je glasbeno predstavo Godalni otoki – ritmi sobivanja zasnoval
vrhunski vsestranski godalec, glasbeni raziskovalec in oče godalkanja Bojan Cvetrežnik, je jasno, da nas
čaka izjemna in nepozabna koncertna izkušnja. Se vidimo 10. septembra na Glavnem trgu v Mariboru.
»Disko glasba sedemdesetih in osemdesetih je že sama po sebi vsebovala veliko violinskih sekcij, zato smose odločili, da violine poudarimo tam, kjer, poleg klasične glasbe, že tradicionalno blestijo – v disko glasbi.Strukturo smo si zamislili kot otoke – odre. Sedem otokov v obliki evropskega tonskega sistema (DO RE MIFA SO LA TI) bo namenjenih violinam, na centralnem otoku pa bomo DJ, kitara, klaviature in jaz.«

Bojan Cvetrežnik

______________________________________________________________________

GODALNI OTOKI – RITMI SOBIVANJA

GLAVNI TRG, MARIBOR, 10. SEPTEMBER OB 20.00, vstop prost

V primeru slabega vremena bo predstava prestavljena na nov termin. Spremembe bodo pravočasno objavljene na spletni strani
Narodnega doma Maribor, na družabnih omrežjih in lokalnih radijskih postajah.
Bojan Cvetrežnik – MC, audio vizualni koncept, priredbe, dirigent
JAMirko – DJ, beat&amp;bass, audio produkcija; Nejc Škofic – klaviature; Filip Vadnu – kitara; Damaris Potočnik – vokal
Godalkanje Fiddle Gang: Barja Drnovšek, Anja Šoštarič, Ajda Cvek, Nika Škodič, Clarisse Petrovič Duret, Eva Rojko, Izabela Hace
Profesionalni učitelji in poklicni godci: Andrej Božič, Klemen Bračko, An Černe, Vesna Čobal, Monika Debelič, Maša Golob, Dejan Gregorič,
Petra Jurič, Hermina Matjašič, Jan Šoštarič, Margarita Ulokina, Barbara Upelj
Violine: učenci in dijaki glasbenih šol Maribor, Celje, Velenje, Idrija, Ljutomer, Slovenj Gradec, Hobi Godalkanje

 

V prilogi: Narodni dom Maribor: Godalni otoki, 10.9.2022

 

/by

Samooskrba na več nivojih

Samooskrba na več nivojih, katere avtor je bila Mateja Žlogar z gosti!

 

V Braslovčah se je odvijal dogodek na prijetni lokaciji, kjer se je dogodka udeležilo veliko ljudi iz cele
Slovenije…

Smisel dogodka je bil, da ljudje spoznajo samooskrbo na več nivojih, kot je prehrana in vse ostalo!

Gostje in govorci so navdušili številne obiskovalce in jih seznanili z dogodki, ki se odvijajo po svetu a
morda to pride tudi k nam so pa povedali gostje…

Mateja Žlogar kot podjetnica in ustanoviteljica, Rajski vrt za vse, kjer se združujejo ljudje dobre volje, ki si želijo nekaj več kot le živeti povprečno življenje, Mateja Žlogar v okviru svojega podjetja pripravlja številne delavnice in podobna srečanja z gosti, kjer spoznajo razvoj samooskrbe na več nivojih…

Mi smo se pogovarjali z eno izmed gostij, katera tudi sama veliko govori o zdravi energiji tudi
zdravljenju rastlin Natašo Meznarič, ki je povedala naslednje, več je v zvočnem posnetku, kar pa je bilo najlepše, da so ob koncu dogodka nastopili otroci od Nataše Meznarič, naredili pravo zabavo, malo so peli, igrali celo na koncu so celo udeleženci in gostje plesali, tako da se je zaključil še en uspešen dogodek in bravo Mateja Žlogar in vsem ostali , ki so bili soustvarjalci omenjenega dogodka!

 

V prilogi: Zvočni posnetek

 

Tekst, foto in zvočni posnetki: Vojko Mejak

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

/by

Razstava Pavel Surovi: Prestol, 2. 9., Minoritska cerkev

PRESTOL

Balkan, mistika in visoka moda
Pavel Surovi: Prestol
Razstava
Minoritska cerkev, Vojašniški trg 2, Maribor
Otvoritev: petek, 2. septembra, ob 18. uri.
Vstop prost.

Svečani govorci na otvoritvi bodo Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor,
Suzana Žilič Fišer, direktorica Zavoda Maribor 2012 v času EPK 2012 in Vladimir Rukavina, direktor Narodnegadoma Maribor. O razstavi bo spregovoril tudi avtor Pavel Surovi.

Razstava bo na ogled do 29. septembra 2022, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med
17. in 19. uro, v soboto med 10. in 12. uro,ob nedeljah in praznikih zaprto.

Razstava je del programa ob 10. obletnici Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, v okviru sodelovanja med EPK Maribor 2012 in EPK Novi Sad 2022. Organizacija: Narodni dom Maribor, Mestna občina Maribor, Zavod za turizem Maribor.

Umetniška fotografije kot stik preteklosti in sodobnosti, tradicionalnega in trendovskega, religioznega in
posvetnega, duhovnega in materialnega.

»Moj cilj je bil pokazati multikulturnost Balkana, edinstveno sobivanje narodov in etničnih skupin. S
pripovedovanjem njihovih zgodb, pravljic, mitov ter navezavo na arhaične likovne podobe in oblačilno
kulturo, še posebej narodne noše, v katerih bogastvu in lepoti odseva vse zgoraj našteto.«

Pavel Surovi

Razstava priznanega fotografa in grafičnega oblikovalca, strastnega zbiralca narodnih noš slovaške manjšine v Srbiji, je poklon bogastvu in raznolikosti narodnih noš Balkana. Ponuja specifično avtorsko reinterpretacijo nesnovne kulturne dediščine, ki drzno premetava tradicionalne prvine ter s polja etnografskega prehaja v polje nadrealnega in fantastičnega. Estetika, ki ne skriva spogledovanja tako z renesančnimi slikarskimi mojstri kot s sodobno modno fotografijo, ponuja svojevrsten stik preteklosti in sodobnosti, tradicionalnega in trendovskega, religioznega in posvetnega, duhovnega in materialnega.
Naslov razstave »Prestol« ni naključno izbran – v simbolnem in duhovnem smislu prestol namreč predstavlja boj ljudi za oblast in tako gledalca spomni, da arhaične narodne noše črpajo navdih s kraljevih dvorov. Tam je bila poleg razkošja v ospredju ženska lepota, ki je glavni navdih mnogih umetnikov; vsaka ženska si je želela biti najlepša, biti na prestolu.
Tudi tukaj so, ozaljšane z bogatimi in mnogoterimi plastmi tkanin ter čipk, ki sporočajo, da je bila ženska
lepota, še posebej v krščanski tradiciji, vselej tudi predmet prikrivanja. In četudi bogato okrasje in dragocen nakit izdajata željo po tuzemskem udobju, so tu tudi nedvomni religiozni simboli (jabolko z drevesa spoznanja kot simbol izvirnega greha), ki izpričujejo stremljenje k duhovnosti.
Tako na primer simbol jabolka z drevesa spoznanja ter dobrega in zla kot izvirnega greha, posledično pa izgona iz raja, ki se je ohranil v ljudskih šegah, skoznje seveda odseva tudi v narodnih nošah. Enako velja za lik Jezusa, ki je najpogosteje simbolično prisoten in predstavljen skozi križ. Ženske so križe nosile v rokah, na prsih, izvezene na ogrinjalih, najdemo celo križe iz rož ter pihanih biserov. Ob križu pomembno vlogo igrajo tudi pokrivala, posebej poročna pokrivala, ki predstavljajo »eno telo« v svetopisemskem smislu – simbolno združitev ženske in moškega v eno telo z eno dušo. Pero, ki ga je ženin na poročni dan nosil na klobuku, so tako po poroki položili v žensko krono (t. i. parte), nato pa ga nad zakonsko posteljo še leta hranili kot simbol zvestobe ter predanosti. Tu so še stari krščanski simboli, kot so sveti gral, sonce, seme, krona, križ, kolovrat, srce ali golob – tudi ti so vsi pravzaprav simboli združevanja, vtkani v narodne noše kot varuhi, a tudi kot nosilci sreče, blagostanja ter obilja.

»Ne gre zgolj za fotografije narodnih noš, temveč specifično reinterpretacijo nematerialne kulturne dediščine s poudarkom na arhetipskem pojmovanju ženske lepote.«
Pavel Surovi
Za razumevanje avtorjevega umetniškega pristopa je pomembno njegovo razumevanje ženske lepote kot
nezgodovinske, torej brezčasne estetske kategorije. Arhetip Afroditine lepote spregovori skozi umetniško
odkrivanje verovanj in mitov iz različnih obdobij, ter se prelije v sodoben etno-umetniški koncept in nov pristop k tradicionalni dediščini, ki skozi alegorijo povezuje preteklost s prihodnostjo. Njegovo delo je rezultat iskanja ideje o večni lepoti, duhovnega navdiha, sanj in nedosegljive večnosti, torej vsega, kar navdihuje njegovo umetnost. Je rezultat izraza, ki spreminja pogled na ženske, vero, zgodovino in tradicijo – ne nazadnje gre tudi za eksperiment in filozofsko igro, ki provocira ter spreminja zakoreninjene dogme in vzorce obnašanja.

 

O avtorju

»Pavel Surovi je pravi renesančni človek – večplasten raziskovalec kulturne dediščine, oblikovalec, umetnik in politik, predstavnik slovaške kulturne manjšine v Srbiji, predvsem pa neumoren iskalec lepote.«
Arcadia, Nizozemska, 2022
Pavel Surovi je uveljavljen in večkrat nagrajen grafični oblikovalec in fotograf. Med drugim je prejel nagrado
»Slovak Multimedia PRIX« (2003, Slovaška) za najboljše multimedijsko delo, prvo nagrado strokovne žirije na tekmovanju »HiiiBrand« za najboljšo globalno blagovno znamko (2010, Kitajska), ter evropskega oskarja, nagrado »Design Angel« na festivalu AdPrintFestival (2012). Najnovejše priznanje je prva nagrada žirije na festivalu IBEFF v Rusiji, v kategoriji modne fotografije.
Letos je samostojno razstavljal v Kisaču, Somboru, Novem Sadu in Beogradu. Vsako leto sodeluje na
mednarodnem festivalu Ethnology Fest v Beogradu, na mednarodnem festivalu IBEFF v Sankt Peterburgu, na mednarodnem festivalu Biserna grana in številnih drugih.
Pričujoča razstava je v letu, ko naziv Evropska prestolnica kulture nosi Novi Sad, pod naslovom Slava
ekskluzivno na ogled v sedmih kulturnih ustanovah v Novem Sadu. Pred kratkim pa je doživela tudi premiero vParizu, kjer bo pod naslovom Krona (Couronne) na ogled do konca avgusta. V letošnjem letu je avtor zanjo namednarodnem fotografskem tekmovanju Art Imagination (Skopje, Makedonija) prejel zlato medaljo, namednarodnem tekmovanju fortografov WPE International Photograpy Awards (Pariz, Francija) pa sofotografije z omenjene razstave nagradili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo.

 

 

/by

EPK Maribor 2012 – 10 let

EPK Maribor 2012 – 10 let

Deset let je minilo od izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012.

Samo enkrat je prvič in leta 2012 je naziv Evropska prestolnica kulture pripadel prvemu slovenskemu nosilcu – Maribor ga je prejel s petimi partnerji Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem.

Kaj vse je to ime ponudilo in zahtevalo, kaj je bilo mogoče in kaj nujno, kako smo ga razumeli in kaj od njegapričakovali, kaj ohranili in kaj opustili, zakaj nas je projekt tako vznemiril, pa še kak spominski utrinek s časovnerazdalje okrogle desetke bomo zaokrožili v petek, 2. septembra 2022.

 

Program

petek, 2. september 2022
Sodni stolp, 12.00–13.30
Okrogla miza
Družbeni in prostorski vplivi Evropske prestolnice kulture na Maribor
Uvodničarka: Petra Očkerl
Moderator: Borut Pelko
Sodelujoči: dr. Karolina Babič, Mitja Čander, dr. Jerneja Ferlež, Jure Kirbiš, Nina Medved, občinstvo
Sodni stolp, 16.00–17.30
Okrogla miza
Trajnostni učinki Evropske prestolnice kulture
Sodelujoči: Mikko Fritze (Tallin /EE/ 2011, Chemnitz /DE/ 2025), Rolf Noras (Stavanger /NO/ 2008), Neil Peters
(Liverpool /GB/ 2008), Tamás Szalay (Pecz /HU/ 2010), Carlos Martins (Guimarães /PT/ 2012), Krzysztof Maj
(Wrocław /PL/ 2016), Sara Vuletić (Novi Sad /RS/ 2022), Suzana Žilić Fišer (Maribor 2012)
Minoritska cerkev, 18.00–18.30
Otvoritev etno-renesančne razstave
Pavel Surovi Prestol
Evropska prestolnica kulture Novi Sad 2022, Narodni dom Maribor
https://www.nd-mb.si/ostalo/narodni-dom-maribor/predstava/nd/pavel-surovi-prestol
Lutkovno gledališče Maribor, Velika dvorana, 19.00–19.30
Plesni film z glasbo v živo
Mala Kline: Venera
Platforma sodobnega plesa
http://www.festivalplatforma.si/dogodki/venera/

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite.

Vsi dogodki so brezplačni, do zapolnitve prostih mest.

Organizatorji: Narodni dom Maribor, Zavod za turizem Maribor, Mestna občina Maribor

 

/by