Svečana akademija ob 30. jubileju Narodnega doma Maribor
V znamenju umetnosti, ustvarjalnosti in misli na zanamce
Ne slavimo jubilejev, smo zapisali v enem od sloganov, s katerimi smo zaznamovali svoje jubilejno leto. Drži!
Leto 2022 namreč v Narodnem domu Maribor mineva v ustvarjalnem in delovnem vzdušju, zaznamovano z
odlično obiskanimi in odmevnimi prireditvami, med katerimi smo še več pozornosti posvetili takšnim, ki so
dvigale utrip v mestu ter njegove ulice in trge spreminjale v oder. Seveda pa se bomo trem desetletjem, ki se
prelivajo v zgodovino, poklonili tudi s svečanostjo. 13. oktobra bo tako v Dvorani generala Maistra potekala
svečana akademija ob 30-letnici Narodnega doma Maribor, a tudi tu bosta imeli glavno besedo umetnost in
ustvarjalnost.
Večer bo namreč zaznamoval izid monografije Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let, v kateri je
urednica dr. Karolina Babič zajela pretekle in aktualne kreativne impulze, s katerimi v Narodnem domu
Maribor že tri desetletja ustvarjamo in razvijamo kulturno krajino mesta, regije in države. Med avtorji
prispevkov najdemo tako opazovalce kot soustvarjalce naše tridesetletne poti: Toneta Partljiča, Jernejo Ferlež,
Karmen Salmič Kovačič, Bojana Sedmaka, Marka Koširja, Boštjana Narata, Natašo Kramberger … Kratke
spomine in misli ob jubileju pa so prispevali Svetlana Makarovič, Mitja Rotovnik, Radovan Vlatković, Primož
Premzl, Karmina Šilec in številni drugi.
Osrednji del prireditve pa bo namenjen premieri dokumentarnega filma Za vsakega nekaj scenarista in
režiserja Bojana Labovića, ki je v koprodukciji Narodnega doma Maribor in Televizije Slovenija nastal prav ob
jubileju, ponuja pa izrazito avtorski pogled na tridesetletno delovanje Narodnega doma Maribor in kulturno
klimo v mestu. Avtor ga opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem kaj
in kakšna je, oziroma bi morala biti, prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih
stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne »analitične
resnice« o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav
mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in ostale obilice podatkov, ki sicer
veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu
dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in kaj ne. Ta
večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči na
visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in njegovimi
identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin Muso: »Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno
slabo«. In kot mu pritrdi drugi protagonist Jure Ivanušič, ko ugotavlja, da se mariborska duša giblje od delavca
do intelektualca in od kmeta do meščana.«
Film bomo premierno predstavili na dveh odprtih (prost vstop) projekcijah v Dvorani generala Maistra v
Narodnem domu. Prva bo v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri. V nedeljo, 16. 10. ji bo sledila matineja ob 11.
uri. V okviru svojih sporedov bo film predvajala tudi Televizija Slovenija.
O NARODNEM DOMU MARIBOR
Narodni dom Maribor je za Cankarjevim domom drugi največji kulturno-prireditveni center v državi, katerega
poslanstvo je zadovoljevanje potreb po kakovostnih in raznolikih kulturnih programih, namenjenih najširšemu
občinstvu. V treh desetletjih si je prireditve Narodnega doma Maribor ogledalo že več kot 14 milijonov gledalcev.
V Narodnem domu Maribor že tri desetletja ustvarjajo Festival Lent, največji slovenski multikulturni festival.
Odlikuje ga izvirna in prepoznavna festivalska formula, ki ne ponavlja vzorcev komercialno usmerjenih festivalov,
namenjenih ozkemu krogu obiskovalcev, temveč načrtno stavi na širino, odprtost in vključevanje. Festival Lent je
tako festival, ki s svojim mnogoplastnim prepletanjem kulture, umetnosti, glasbe, gledališča, kulinarike in druženja
uspešno nagovarja najširši krog obiskovalcev. Je festival vseh generacij, ki družinam ponudi (pre)potrebne
priložnosti za kvalitetno skupno preživljanje časa, domačim in tujim obiskovalcem Maribora omogoči, da ga
spoznajo kot živahno, kulturno in odprto mesto, Mariborčanom pa, da odkrivajo in uživajo v njegovih skritih,
pogosto tudi pozabljenih kotičkih, ki jih prav Festival Lent s svojimi dogodki obuja v novo življenje. Pod okriljem
festivala Lent poteka tudi mednarodni CIOFF festival Folkart, eden najpomembnejših in najbolj cenjenih folklornih
festivalov na svetu.
S prirejanjem gostovanj vrhunskih svetovnih simfoničnih in komornih orkestrov ter solistov v okviru Orkestrskega in
Komornega cikla ter Festivala Maribor, v okviru katerih so v mestu pozdravili velikane, kot so Kiril Petrenko, Valerij
Gergiev, Hilary Hahn, Miša Majski, Julian Rachlin in Paavo Järvi, letos pa smo med drugim privabili violinista Gidona
Kremerja in njegov orkester Kremerata Baltica, violinista Christiana Tetzlaffa, violončelistko Natalie Clein, pianista
Aleksandra Melnikova ter Komorni orkester iz Basla z dirigentom Heinzem Holligerjem, Narodni dom Maribor
uspešno skrbi, da drugo največje mesto v državi drži korak z največjimi glasbenimi središči. Ob tem z organizacijo
kreativnih, inovativnih in izzivalnih glasbenih projektov skrbi za razvoj in spremljanje sodobne glasbene
ustvarjalnosti, s koncerti popularne glasbe pa zagotavlja glasbeno ponudbo za vse okuse in najširši krog poslušalcev.
S kulturnim izobraževanjem otrok in mladine na glasbenem, plesnem, gledališkem in likovnem področju v okviru
Mladinskega cikla, Kulturnega dnevnika, otroškega gledališkega abonmaja Kekec, družinskega festivala Art kamp,
predstav v sklopu otroškega programa med Festivalom Lent ter prireditev v sklopu festivala Vilinsko mesto
mariborskim otrokom omogoča prvi stik s kulturo, priložnost za preizkušanje in raziskovanje umetniških procesov
ter pogled v zaodrja in zakulisja kulturnih institucij. Pireditve za otroke in mladino Narodnega doma Maribor vsako
leto obišče skoraj šestdeset tisoč predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev.
S ciklom Jazz v Narodnem domu in festivalom JazzLent kot edini prireditelj v mestu kontinuirano prirejajo koncerte
jazzovske glasbe ter ljubiteljem te zvrsti z gostovanji poznavalsko izbranih tujih zasedb omogočajo stik s svetovnimi
jazzovskimi tokovi, domačim ustvarjalcem pa razvoj in preboj.
Pomembno nišo zapolnjujejo tudi na področju odrskih umetnosti. S prvim slovenskim abonmajskim ciklom,
namenjenim izključno komediji, so skozi desetletja ustvarili pomembno platformo za razvoj in razcvet tega v
institucionalnih gledališčih pogosto slabo zastopanega žanra. Narodni dom Maribor je bil tudi med prvimi, ki je svoje
avditorije odprl stand up komediji, ob tem pa z lastno produkcijo predstav, organizacijo gostovanj slovenskih in tujih
gledališč ter s koprodukcijskimi sodelovanji aktivno deluje tudi na področju sodobnih odrskih umetnosti.
Z zagotavljanjem pogojev za delovanje nevladnih organizacij in ustvarjalcev v Vetrinjskem dvoru in vseh objektih
kulturne infrastrukture, s katero upravlja, zavod ustvarja stičišča ustvarjalnosti in povezovanja na področju
kreativnih industrij. S tem pomembno pripomore k razvoju sodobnih kulturnih in umetniških pristopov, pa tudi k
uspešnemu delovanju in povezovanju društev, zavodov ter samostojnih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev. Z njimi
ter zanje gradi široko in trdno mrežo – laboratorij ustvarjalnosti in platformo za razvoj kreativnega sektorja.
