Pišemo vam, ker nas je pred dvema dnevoma v pisarni obiskala Nina, srbska aktivistka, ki je sodelovala pri organizaciji protestov.
Povedala nam je, da je šest njenih prijateljev v priporu, šest pa v tujini, ker so morali zapustiti državo.

Vse to zaradi tega, ker je na provladnih TV-postajah zaokrožil posnetek najverjetneje nezakonitega prisluškovanja pogovora med prijatelji.
Pogovor ni vseboval nič spornega, ni omenjal načrtov ali državnih institucij.
Ta posnetek je bil predvajan na televiziji še preden je tožilstvo sploh prejelo primer.

Lazar Dinić, Marija Vasić, Srđan Đurić, Mladen Cvijetić, Davor Stefanović in Lado Jovović, štirje študenti in dva profesorja, so že 20 dni v priporu,
obtoženi pa so »priprave državnega udara«.

Nina, aktivistka in prijateljica priprtih, je še povedala:
»Gre za klasičen šolski primer političnega pregona, ker dokazov ni.
Šest jih je v zaporu, šest pa v tujini, ker so morali zaradi strahu zapustiti državo.
Oni so to temo čuvali od začetka – od 5. novembra.
Zdaj potrebujemo podporo zunanjega sveta, ker evropski diplomatski besednjak v tej situaciji ne pomeni nič.
Če moramo mi zjutraj preveriti, ali še imamo glavo na ramenih, potem je jasno – to ni več normalno.«

Danes vam pišemo, da izrazimo solidarnost s protestniki, ki se že mesece borijo proti korupciji v Srbiji in proti avtoritarnemu režimu Aleksandra Vučića.
Kar vidimo v Srbiji, je del učbenika avtoritarizma, po katerem oblasti posežejo v trenutku,
ko se zgodi upor in ko je oblast pripravljena narediti vse, da utiša kritične glasove.

Za več informacij vas vabimo k ogledu videa naše Nike:
https://www.facebook.com/reel/647365458151504

Ko je napaden en kritičen glas, smo napadeni vsi.

Zato na Inštitutu ne bomo ostali tiho. Izvedli bomo še več akcij in se borili,
da evropske institucije in evropska komisarka Marta Kos storijo vse, kar je v njihovi moči,
da primer postane viden in protestniki prejmejo pošteno sojenje.

Vaš Inštitut 8. marec

Po uspešnem zbiranju podpisov za My Voice, My Choice vam danes pišemo, da vas povabimo k podpisu še ene pomembne iniciative,
ki se bori za zaščito temeljnih človekovih pravic – za prepoved konverzivnih praks v EU.

Kaj so konverzivne prakse?
To so duševne in fizične manipulacije, medicinski in homeopatski posegi, eksorcizmi in drugi postopki,
katerih cilj je spreminjanje spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja.

Žrtve konverzivnih praks so predvsem otroci in mladi ljudje z različnimi spolnimi usmerjenostmi in identitetami,
ki jih družine in skupnosti silijo v postopke, ki jih naj bi ‘ozdravili’.

To je grob napad na njihovo osebno svobodo in dostojanstvo.

Verjamemo v družbo, ki bo nediskriminatorna in odprta do vseh posameznic in posameznikov,
ne glede na njihov spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Svobodno odločanje o lastnem telesu in življenje brez diskriminacije sta temeljni pravici.

Pokaži solidarnost in oddaj svoj podpis na spodnji povezavi:

Evropska državljanska pobuda proti konverzivnim praksam

Tvoj podpis nekomu lahko spremeni življenje.

Vaš Inštitut 8.marec

Po skoraj letu dni vztrajne kampanje, neštetih pogovorov in neomajne predanosti nam je uspelo – dosegli smo 1 200 000 podpisov za varen in dostopen splav v EU!

 

Ta zmaga pripada vsem nam. Vsak podpis pomeni glas, ki zahteva spremembe, zagovarja dostojanstvo in izbiro. To ste dosegli vi. Ne glede na to, ali ste podpisali, delili ali spodbujali druge, da se pridružijo, ste bili del tega gibanja in brez vas nam to ne bi uspelo.

 

Prav zdaj globoko vdihnemo in pustimo, da začutimo uspeh, ki smo ga skupaj dosegli. Kmalu se bomo oglasili glede naslednjih korakov, danes pa bi radi povedali le: iz srca se vam zahvaljujemo. Vaša podpora nam daje upanje za pot, ki je pred nami.

 

Z neskončno hvaležnostjo in ljubeznijo,

Ekipa My Voice, My Choice

The European citizens’ initiative Cohesion policy for the equality of the regions and sustainability of the regional cultures’ has become the 11th valid initiative submitted to the European Commission, successfully gathering over 1.2 million signatures, with minimum thresholds reached in eight EU countries. The Commission will provide its official response by 4 September 2025.

Organisers of the ‘Cohesion policy for the equality of the regions and sustainability of regional cultures’ initiative were received by Executive Vice-President Raffaele Fitto on 25 March 2025, to present the objectives of their initiative. This meeting marks an important step in the examination process, with the next one being a public hearing at the European Parliament. Stay tuned!

Check out the photo news.

On 1 April, we celebrate the anniversary of the European Citizens’ Initiative! Since the ECI rules came into effect on this day in 2012, citizens across Europe have raised their voices with 119 new initiatives. Join us in marking another year of empowering EU democracy.

Learn more about the ECI’s journey, and check out these key figures.

To be considered by the European Commission, citizens’ initiatives require 1 million valid signatures, and minimum thresholds reached in 7 EU countries.Several initiatives reached the following significant milestones.

Over 1,200,000 (collection still ongoing to cater for any statements of support that might be invalidated by the Member States during the verification process):

Over 600,000: 

 Over 420,000:

Over 260,000: 

Over 230,000: 

Looking for EU funding to support your project on citizen engagement, protecting diversity and civil rights, or empowering democratic participation? The Citizens, Equality, Rights and Values (CERV) programme has launched a new call for proposals. Submit your grant application by 29 April 2025.

ECI Day, held on 18 March during EESC Civil Society Week 2025, featured insightful panel discussions and interactive workshops. The event provided an opportunity for current initiatives to present their work and engage with participants, sparking ideas for future civic action. Attendees encouraged EU institutions to strengthen their support and maintain transparent dialogue to help ECIs effectively reach their goals.

Read the EESC press release and check out these photos from the day.

Missed our February webinar on Understanding Campaign Structures for Effective European Citizens’ Initiative? Watch this recording or read our latest blog post to discover practical role allocation strategies for transnational campaigns.

Join our online course on Essential Skills for ECI Organisers. or read our Guided by expert tutors, this interactive course covers all the key aspects of a successful initiative, from Commission competences, registration, campaigning, and signature collection to data protection, fundraising, advocac

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Marec 2025, številka 12 / letnik XXII.

> Kaj če je do državnega tožilca prišel le glas o kaznivem dejanju
V naslovu citirani pasus, na katerega je, razen državnih tožilcev, verjetno pozoren le še malokdo, opredeljuje pravni položaj, ki je redek in pogost hkrati. Redek, ker je redko evidentiran kot tak, izkustveno pa sploh ni tako zelo redek. Gre za del prvega stavka v drugem odstavku 161. člena ZKP, ki določa, kaj lahko stori (pravilno: mora storiti?) državni tožilec, potem ko je prejel kazensko ovadbo, pa nima dovolj podatkov, da bi o njej lahko odločil. Ne pozitivno ne negativno.

 

Določba je sedes materiae za tretjo možnost, za znamenito »dopolnitev ovadbe«, procesni institut, ki je najbrž med prvimi, ki se ga mora naučiti uporabljati vsak novopečeni pravnik, ko prestopi vrata tožilstva. Ukrepanje v zvezi z glasom o kaznivem dejanju ni čisto enako, čeprav je res – in tudi zgodovina nam pritrjuje -, da je večinoma še najbolj podobno prav dopolnjevanju ovadbe, včasih pa popolnoma enako.

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Komentarji členov ZDR-1 – 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, 2024
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Odloženo sodno varstvo
Procesni sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev uradne osebe, ni upravni akt, zaradi česar ni mogoče njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Sodno varstvo zoper tak sklep je mogoče v upravnem sporu zoper končno odločitev tožene stranke.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Novi pravilniki in spremembe pravilnikov o izobrazbi učiteljev
»  Nov Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije
»  Nov Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
»  Spremembe Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (primerjalnik)
>> Drugi novi predpisi: UL št. 18 – 19/2025
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
Blaž Tomažin Bolcar:
Bron, ujet v samovoljo sodnikov
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Še tu vam sporočamo čudovito novico: uspelo nam je!

Z vašo podporo smo v sklopu kampanje My Voice, My Choice zbrali neverjetnih 1.200.000 podpisov za varen in dostopen splav v Evropi.

Kampanja ima več tisoč prostovoljk in prostovoljcev, ki so podpise zbirali v številnih mestih in vaseh,
zahtevan prag podpisov pa smo tako zbrali v kar 18 državah v Evropi.
Poleg Slovenije še v Romuniji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, Portugalskem in drugje.

Tudi na družbenih omrežjih se naša skupnost veča.
Na Instagramu My Voice, My Choice nas spremlja že skoraj 250.000 ljudi, objave pa dosegajo milijone.

Kdo bi si mislil, da bo majhni Sloveniji uspelo nekaj tako neverjetnega?
Ustvarili smo močno, navdihujočo in srčno skupnost, ki povezuje ljudi iz vse Evrope.
Hvala vsakemu in vsaki izmed vas. Hvala, ker ste podpisali, delili, vztrajali z nami.

Ta zmaga je zmaga skupnosti, zmaga upanja in zmaga vseh nas, ki si prizadevamo za pravičnejši svet.

Kaj pa nas čaka sedaj?

Zdaj vstopamo v drugo fazo kampanje. V prihodnjih tednih bomo začeli postopek preverjanja podpisov v vsaki od držav,
nato jih bomo konec avgusta predali evropskim institucijam v Bruslju.

Kampanje torej še ni konec. A zdaj je čas, da se veselimo in slavimo.

Potem pa fajtamo dalje!

Vaš Inštitut 8. marec

Genocid v Gazi se nadaljuje. Po enostranski prekinitvi premirja 2. marca je Izrael ponovno pričel s krvavimi napadi na palestinsko prebivalstvo. V tednu dni je v napadih umrlo več kot 700 ljudi, od oktobra 2023 pa že več kot 50.000 Palestincev_k.

Izrael blokira tudi dostop do humanitarne pomoči, Gaza tako ostaja brez zdravil, hrane, goriva in drugih nujnih potrebščin.

Izraelske očitne, vztrajajoče in stopnjujoče se kršitve mednarodnega prava terjajo odločen odziv, ki ga evropske države do danes niso bile sposobne. In to navkljub vse širšemu soglasju, da ravnanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid nad palestinskim prebivalstvom. Amnesty International je svoje poročilo o tem predstavila lani decembra.

Zato smo v petek, 21. marca, pred Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj z Gibanjem za pravice Palestincev ponovno pozvali slovensko vlado k ukrepanju. Ministrici Tanji Fajon pa smo predali poziv in zahtevali, da Slovenija v boju proti genocidu naredi korak naprej.

 

Dan zemlje

Ta konec tedna bomo skupaj z drugimi iniciativami, organizacijami in kolektivi pozvali h globalnim dnevom ogorčenja in protestov, ko bomo 30. marca obeležili palestinski dan zemlje.

Kaj je dan zemlje? Leta 1976 je Izrael izdal ukaze o zaplembi palestinskih zemljišč z namenom judaizacije ozemlja. Palestinske vasi in mesta so organizirali množične stavke in proteste – izraelske oborožene sile so ubile šest mirnih protestnikov, od tega tri protestnice, in jih ranile ter aretirale več sto. Da je izraelska okupacija palestinskega ozemlja nezakonita in da Izrael na celotnem ozemlju, ki ga nadzira, izvaja apartheid nad palestinskim prebivalstvom, je Amnesty Interntional sklenila v poročilu že leta 2022.

Če imate ideje in bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji še drugih akcij in dogodkov, nam pišite.

Medtem ko se izvaja genocid, ne moremo zgolj stati ob strani. Genocid in apartheid nad palestinskim ljudstvom se morata končati – države morajo ukrepati!

 

Amnesty Interntional Slovenije  se bo v Ljubljani pridružila četrtkovemu Shodu za mir ob 18. uri na Prešernovem trgu. Pridite tudi vi!

 

VABIMO NA SHOD ZA MIR V LJUBLJANI

V Mestni četrti Tabor se tudi letos pridružujemo tradicionalni veliki mestni čistilni akciji Moji odpadki, moja skrb 2025, ki bo potekala v soboto, 12. aprila, med 9. in 12. uro.

 

Vljudno vas vabimo in nagovarjamo, da za en dan postanete prostovoljci in prostovoljke, se pridružite našim skupnim prizadevanjem po čistejši in prijetnejši mestni četrti. S skupnimi močmi bomo svojo bližnjo okolico razbremenili odpadkov v naravi in s svojim delovanjem dali zgled celotni skupnosti.

Želeli bi, da bi v vaši organizaciji pristopili k čistilni akciji na Jadranski cesti. Seveda lahko Jadransko cesto očistite že v petek, če vam je to zaradi narave dela ugodneje.

Prosimo vas za povratno informacijo najkasneje do 4.4.2025 ali se boste čistilne akcije udeležili in na kakšen način.

 

Priloga 1: JHMB – Čistilna akcija 2025 a3

 

Priloga 2: ZBIRNA MESTA OBLIKOVANA

 

 

Lep pozdrav,

Vitor Zečič

Predsednik MČ Tabor

Včeraj smo na Inštitutu zagnali akcijo, zaradi katere ministrstvo za pravosodje
napoveduje spremembo kazenskega zakonika. Kako je do tega prišlo?

V torek smo v Delu opazili članek z naslovom “Jezikovna dvojina je spolna napadalca rešila zapora”.

Nihče najbrž ne bi pomislil, da bi lahko jezikovna dvojina igrala veliko vlogo pri pregonu
storilcev enih najbolj zavržnih kaznivih dejanj – spolnega nasilja in posilstva.
Pa vendar je bilo temu tako. Ker zakonodajalec ni bil previden in te posebnosti ni upošteval
pri pripravi kazenskega zakonika (KZ-1), sta bila moška,
ki sta leta 2017 v avtokampu Lucija spolno napadla dekle,
namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen.

“Gre za spolno nasilje, do katerega moramo imeti kot družba ničelno toleranco.
Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito žrtev,”
 je poudarila Nika.

Vlado in druge pristojne smo pozvali, naj del kazenskega zakonika spremeni.

Po naši tiskovni konferenci smo v novici na spletni strani 24ur prebrali,
da ministrstvo za pravosodje sodbo obžaluje.
Predlog novele kazenskega zakonika, ki je v parlamentarni proceduri, bodo spremenili.

“Na ministrstvu za pravosodje obžalujemo, da je prišlo do takšne sodbe, saj se zavedamo,
da to lahko povzroči dodatno stisko žrtvi in oslabi zaupanje v pravosodni sistem.
Ključno je, da pravni sistem zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno
sankcionira kazniva dejanja spolnega nasilja,” so zapisali za STA.

Veseli smo, da nam kdaj prisluhnejo.

Fajtamo dalje.
Vaš i8m

Vabimo vas, da se nam v torek, 18. marca, ob 17. uri pridružite na izobraževanju na temo pravice do vode za Rome.

Javili se vam bomo iz enega od romskih naseljih, kjer nam bodo prebivalci sami povedali, kako je živeti brez vode.

»Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli,« tako je svoje želje za prihodnost jeseni strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici. Ko smo družino obiskali februarja, so zjutraj na štedilniku v piskru talili sneg.

Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja.

Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva. Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.

Prijava udeležbe je obvezna, le tako boste pravočasno prejeli Zoom povezavo za spremljanje pogovora.  Kliknite za prijavo.

Predavanje je bilo sprva načrtovano za sredo, 19. marca, ob 18. uri. Če ste udeležbo načrtovali za ta termin, vas še posebej opozarjamo, da smo dan in uro spremenili – zaradi Festivala dokumentarnega filma, kjer v sredo podeljujemo nagrado za najboljši film, uro smo pa prilagodili, da bomo v naselju še ujeli dnevno svetlobo.  

 

Ostala spletna predavanja v letu 2025

  • 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
  • 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.