Peticija: Slovenija naj se pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu

Danes smo na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili skupno akcijo štirinajstih organizacij oz. kolektivov, s katero želimo slovenski vladi sporočiti, da besede, ogorčenje in obžalovanje, ko govorimo o genocidu, niso dovolj.

Predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon v skupni peticiji pozivamo, da naredita vse, kar je v njuni moči, da ukrepata proti genocidu v Gazi.

Slovenija naj se nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem zaradi izraelskih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

 

Vse, kar morate vedeti o tožbi Južne Afrike

Južna Afrika v tožbi, ki jo je na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu vložila konec decembra 2023, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.

Pri tem navaja obsežno ubijanje civilistov, uničevanje infrastrukture in preprečevanje dostopa do hrane, vode in zdravil. Januarja 2024 je ICJ izdal začasne ukrepe, s katerimi je Izraelu naložil, naj stori vse potrebno za preprečevanje dejanj genocida in omogoči humanitarno pomoč. Izrael začasnih ukrepov ni upošteval.

 

 

/by

Pobuda za zbiranje odpadnih pločevink – skupno za okolje in dijake

Posredujemo pobudo IC Piramide za zbiranje pločevink. Če je možno prosimo, da to pobudo delite med svoje prijatelje in znance.

 

V prilogi: Persuasive Writing Cans Worksheet-3

/by

Poslanci zavrnili predlog ustavnih sprememb, ki bi razbremenile ustavno sodišče

Tedensko obvestilo o pravnih novostih

 
 

April 2025, številka 15 / letnik XXII.

> Spoznanja iz srednje in vzhodne Evrope: Slovenija, Madžarska in Poljska pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Uradna spletna stran Oddelka za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v sklopu širšega organa Odbora ministrov Sveta Evrope (SE) zadolžen za nadzor izvrševanja sodb ESČP, prikazuje podatek o odstotku vseh do sedaj zaprtih primerov posameznih držav članic.

 

Z nekaj izjemami so te številke izredno visoke in v povprečju dosegajo 84 odstotkov zaprtih primerov na državo, še bolj presenetljivo pa je, da so si odstotki podobni, saj večjih odstopanj, vsaj med državami članicami EU, praktično ni.
 
 

>> Nadaljevanje članka
V DANAŠNJEM TEDNIKU:  
       
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
     
    NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZPPDFT-2B
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
     
 
>> Poslanci zavrnili predlog ustavnih sprememb, ki bi razbremenile ustavno sodišče
Poslanci so z 38 glasovi za in 31 glasovi proti zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave, ki bi ustavnemu sodišču med drugim prinesel diskrecijsko pravico pri izbiri zadev. DZ pa je sprejel novelo zakona o divjadi in lovstvu.
>> S 24. aprilom bodo prepovedane vabljive arome v elektronskih cigaretih
>> Odbor v predlog zakona o javnih uslužbencih na predlog koalicije vnesel vrsto popravkov
>> Komisija predlaga, da se glede pravice do uporabe gotovine vpraša ECB
>> KPK:
• Mestna svetnica, ki je glasovala sama zase, je kršila zakon
• Čeprav so pravila o nasprotju interesov v veljavi že 15 let, so kršena največkrat
>> Zagovornik načela enakosti:
• Diskriminacija delavke zaradi nosečnosti, starševstva in zdravstvenega stanja
• Ginekologinjina zavrnitev istospolno usmerjene pacientke je diskriminacija
>> O ustavnosti stojnine
>> Svoboda izražanja in blokade spletnih strani
>> Nepošteni pogodbeni pogoji
 
 

>> Celoten izbor aktualnih novic
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
     
 
>> Odškodninska odgovornost delodajalca
Za škodo, ki jo je delavec utrpel na delovišču, sta lahko odgovorna tako delodajalec v ožjem kot delodajalec v širšem pomenu besede. Prvi ima možnost regresnega zahtevka do morebitnih solidarnih odškodninskih zavezancev, vendar ti v razmerju do delavca niso upoštevni.
 
 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse – že več kot 244.730 judikatov slovenskih sodišč

 
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
     
 
>> Neskladje tretjega in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP z Ustavo (primerjalnik)
>> Neskladje prvega, drugega in tretjega odstavka 61. člena ZUreP-3 z Ustavo (primerjalnik)
>> Uredba o izvajanju uredbe (EU) o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor
>> Sprememba Pravilnika o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti (primerjalnik)
>> Podaljšanje trajanja začasnega ukrepa za premostitev zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora (primerjalnik)
>> Sklep o uporabi Smernic o določitvi standardov Unije za vzdrževanje sistemov in protokolov varnostnega dostopa za ponudnike in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, in e-denarni žetoni
 
 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 25/2025
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
     
   
Kristina Lopert:
Kako bi se lahko zmanjšalo tveganje za povratništvo?		   Eva Robida:
Primerjalnopravni pogled na sankcioniranje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v izbranih evropskih državah
Lovro Bobnar:
Umetna inteligenca v razpravah organov OZN		   David Lapornik:
Nasprotje interesov: uporaba, zaznava in upravljanje po ZIntPK
 
 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
     
 
Začetek veljavnosti ali uporabe   Povezava na bodočo verzijo zakona:  
 
19. april 2025   Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)  
 
19. april 2025   Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN)  
 
19. april 2025   Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)  
 
19. april 2025   Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)  
 
19. april 2025   Zakon o začasnem zatočišču (ZZZat)  
 
19. april 2025   Zakon o dohodnini (ZDoh-2)  
 
20. april 2025   Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)  
 
23. april 2025   Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD)  
 
23. april 2025   Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV)  
 
 
 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.
 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by

Šola človekovih pravic

V svetu, kjer so spoštovanje, strpnost in solidarnost vse bolj na preizkušnji, ima izobraževanje o človekovih pravicah ključno vlogo. Prav zato vam z veseljem predstavljamo Šolo človekovih pravic, spletno zbirko kakovostnih in brezplačnih gradiv Amnesty International Slovenije, namenjenih vsem, ki se ukvarjate z izobraževanjem.

Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in jo delite s tistimi, ki bi jih vsebina znala zanimati.

Danes vas še posebej vabimo na brezplačno usposabljanje za pedagoške delavce_ke, ki bo potekalo 23. aprila 2025 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, MSUM, v Ljubljani. Kliknite za prijavo.

Teme usposabljanja:

  • Ja pomeni ja (soglasje v spolnosti)
  • Izbrisani
  • Palestina (apartheid in genocid)
ŠOLA ČLOVEKOVIH PRAVIC

 

Kaj je Šola človekovih pravic?

V Amnesty International Slovenije že vse od leta 1999 v šolah in različnih organizacijah izvajamo številne brezplačne aktivnosti, kot so:
PRIJAVI SE NA NOVIČNIK ŠOLE ČLOVEKOVIH PRAVIC
/by

To je naša skupna zmaga

Dragi ljudje,

naredili smo nekaj, kar se je še pred nekaj meseci zdelo skoraj nemogoče.

Iz Slovenije smo povezali ljudi iz vseh članic Evropske unije. Združili smo več kot 300 organizacij, več kot 2.000 prostovoljk in prostovoljcev ter zgradili največjo evropsko pobudo za reproduktivne pravice doslej.

Zbrali smo več kot 1.200.000 podpisov.

To je jasen znak: dostop do varnega in zakonitega splava mora postati evropska pravica.

To je tudi zmaga za Slovenijo. Pokazali smo, da lahko majhna država vodi veliko spremembo. Da naš glas seže dlje, kot si kdaj mislimo. In da – ko se povezujemo in verjamemo drug v drugega – zmoremo vse.

Na zaključnem dogodku v Ljubljani sta nas podprli tudi Severina in Anastasia Giamali, najbolj znana grška televizijska voditeljica.
»Želimo, da ima vsaka ženska v EU pravico do dostopnega in brezplačnega splava. Nič manj in nič več kot to,« je poudarila Severina.

Z nami so bile pobudnice iz Finske, Francije, Poljske in številne organizacije iz vse Evrope.

Podporo sta izrazila tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar.
»Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo ta pravica dostopna povsod po Evropi,« je dejal predsednik vlade.
»Dokazujete, da se veličina skriva v dejanjih in ne v velikosti države, iz katere ideja prihaja,« je povedala predsednica republike.

A najbolj od vsega smo ponosni na vas – na vsako prostovoljko in vsakega prostovoljca, ki je delil obrazce, stal na ulici, pošiljal maile, lepil plakate, organiziral pogovore, odgovarjal na vprašanja in verjel, da nam bo uspelo.

Zaradi vas nam je uspelo.

My Voice, My Choice ni več samo kampanja. Je gibanje. Je zgodovina, ki jo pišemo skupaj.

Hvala, ker si z nami.
Hvala, ker verjameš v pogum, solidarnost in svobodo.

Fajtamo dalje,
ekipa Inštituta 8. marec
/by

Uspelo nam je ー zbrali smo več kot 1,2 milijona podpisov!

Z več kot 1,2 milijona podpisov za varen in dostopen splav po vsej EU danes uspešno zaključujemo zbiranje podpisov! Ta trenutek ne bi bil mogoč brez vaše predanosti, podpore in vere v našo skupno stvar. Hvala vsakemu izmed vas, ki ste podpisali, delili pobudo s prijatelji in družino, zbirali podpise na ulicah mest, krajev in vasi, hvala, da ste del naše skupnosti.

 

Današnji pomemben dan je zaznamovala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali udeleženci kampanje iz vse Evrope ー od Malte do Finske, od Španije do Poljske. Koordinatorka kampanje My Voice, My Choice Nika Kovač je neverjetno leto, ki je za nami, povzela s temi besedami:

 

“To se zgodi, ko se ljudje po vsej Evropi združijo za pravico. Bolečino smo spremenili v akcijo, strah v pogum, tišino pa v 1,2 milijona glasov, ki zahtevajo reproduktivne pravice.”

 

Skupaj smo dokazali, da so spremembe mogoče!

 

V naslednjih treh mesecih bodo podpise skrbno preverile nacionalne institucije v vseh državah članicah EU. Nato jih bomo predložili Evropski komisiji, kjer se bo naš boj za spremembe nadaljeval, dokler EU ne bo sprejela zakonodaje, ki bo pomagala zagotoviti dostop do varnega splava vsem, ki ga potrebujejo.

 

Vemo, da je ta zgodovinska sprememba za reproduktivne pravice v Evropi mogoča, če bomo strnili vrste, poskrbeli, da se bodo naši glasovi slišali, in si še naprej prizadevali za bolj pravičen in enakopraven svet.

 

Že danes nam lahko pomagate pri naslednji fazi prizadevanj tako, da nam omogočite sredstva za potovanja, ključna za nadaljevanje kampanje, oblikovanje gradiv in pravno podporo. Vsak vaš prispevek nas bo približal cilju.

Nismo prišli tako daleč samo zato, da bi ー prišli tako daleč. Še naprej se bomo borili za spremembe, ki si jih zaslužimo. Hvala, da ste v tem boju z nami!

 

Objemamo,

ekipa My Voice, My Choice
/by

Še vedno mislite, da je trajnost strošek?

e-bilten  Številka 186, leto 2025, 16. april

Kako hitro mora žrtev kaznivega dejanja zoper storilca uveljavljati morebitni civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju?

Prispevek obravnava vprašanje, v kakšnem roku mora žrtev kaznivega dejanja vložiti civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju. Slovenska zakonodaja oškodovancem kaznivih dejanj omogoča uveljavljanje odškodninskih zahtevkov bodisi po civilnopravnih bodisi po kazenskopravnih zastaralnih rokih, odvisno od tega, kateri je v konkretnem primeru ugodnejši. Zaradi spremembe kazenskega prava (KZ-1), po kateri kazenski zastaralni rok praviloma teče neprekinjeno od storitve kaznivega dejanja, je položaj oškodovancev postal bolj zapleten. Avtorica opozarja, da lahko čakanje na izid kazenskega postopka za oškodovanca predstavlja tveganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Zato priporoča, da oškodovanec čim prej – idealno v okviru civilnopravnega zastaralnega roka iz Obligacijskega zakonika (OZ) – vloži tožbo ali pa premoženjskopravni zahtevek priglasi že med kazenskim postopkom, s čimer se učinkovito zaščiti pred zastaranjem.

Preberi več>>

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) prinaša celovito prenovo ureditve detektivske dejavnosti v Sloveniji. Z novimi določbami se zaostrujejo pogoji za pridobitev licence, povečuje se poudarek na strokovni usposobljenosti in stalnem izobraževanju detektivov, hkrati pa se jasneje opredeljujejo postopki njihovega delovanja. Pomembno novost predstavlja okrepljena ureditev varstva osebnih podatkov, ki mora biti skladna z evropskimi standardi in temeljiti na načelu sorazmernosti. Zakon uvaja tudi natančnejša pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi ter povečuje nadzor nad njihovim delom.

V praksi ZDD-2 pomeni višje zahteve in večjo odgovornost za detektive, hkrati pa večjo pravno varnost in zaupanje za njihove stranke. Zakon krepi profesionalizacijo dejavnosti, zvišuje kakovost storitev ter izboljšuje standarde delovanja detektivske stroke v skladu z mednarodnimi normami.

Preberi več>>

Trajnostnost ni breme, temveč poslovna priložnost

Trajnostnost danes ni več le obveznost, temveč strateška priložnost za podjetja. Čeprav so jo številna mala in srednje velika podjetja sprva dojemala kot breme zaradi zapletene zakonodaje in zahtevnega poročanja, se vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za povečanje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in dolgoročne odpornosti. Članek izpostavlja pomen evropskih zakonodajnih okvirov in standardov (CSRD, ESRS, GRI, VSME) ter opozarja na pobudo Omnibus, katere cilj je zmanjšanje administrativnih bremen.
Napredna podjetja že prepoznavajo trajnostnost in ESG kot priložnost za optimizacijo procesov, zmanjševanje tveganj v dobavnih verigah ter rast na novih trgih. Primeri iz prakse, kot sta Walmart in Unilever, dokazujejo, da trajnostne prakse lahko prinesejo tudi konkretne finančne prihranke. Poleg tega vse več vlagateljev pri svojih investicijskih odločitvah upošteva trajnostne dejavnike. Zaključna misel članka poudarja, da je trajnostnost temelj dolgoročne poslovne uspešnosti – ne glede na velikost podjetja.

Preberi več>>

Predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša številne spremembe z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj. Ključne novosti vključujejo zmanjšanje števila obveznih prednostnih kategorij prosilcev ter večjo avtonomijo najemodajalcev pri njihovi izbiri, uvedbo obveznega plačila varščine za vse najemnike ter ohranitev delitve prosilcev na listo A (socialno šibkejši) in listo B (širši krog prosilcev z možnostjo lastne udeležbe). Novela predvideva tudi prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine, ki naj bi bolje odražala starost, lokacijo in stroške vzdrževanja stanovanj.  Pomembna novost je tudi poenotenje pogojev za dodeljevanje subvencij tako za neprofitna kot tržna najemna stanovanja, s čimer se bo zmanjšala administrativna zahtevnost. Hkrati zakon predvideva hitrejšo obravnavo sodnih sporov v zvezi z odpovedjo najemnih pogodb, ki bodo obravnavani kot nujne zadeve.

Preberi več>>

April 2025

Maj 2025

Junij 2025

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

/by

Smrtna kazen v letu 2024

V letu 2024 je bilo po svetu usmrčenih več kot 1500 ljudi. Glede na novo poročilo Amnesty International smrtna kazen, čeprav se izvaja v vse manj državah, vsako leto še vedno zahteva tragičen davek.

Smrtna kazen v svetu ostaja orodje za ustrahovanje družbe, zatiranje nasprotnikov oblasti in uničevanje etničnih skupin. Za porast števila usmrtitev so najbolj odgovorne tri države: Iran, Irak in Savdska Arabija. Skupno je bilo v teh državah zabeleženih kar 1380 izvedenih usmrtitev.

»Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu. Čeprav v nekaterih državah še vedno vlada popolna tajnost glede izvajanja smrtne kazni, je očitno, da so države, ki jo ohranjajo, v izolirani manjšini. Leta 2024 je usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število v zgodovini, kar kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.« Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International

Lani smo zabeležili 1518 usmrtitev, največ po letu 2015 – večino na Bližnjem vzhodu. Podatki pa ne vključujejo držav, kjer so usmrtitve državna skrivnost.

Preberite več o našem poročilu na novi spletni strani www.amnesty.si.

 

Smrtna kazen krši človekove pravice, zlasti pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

/by

Vabilo na tiskovno konferenco My Voice, My Choice

Kot že veste, smo skupaj dosegli nekaj izjemnega.
Zbrali smo kar 1.200.000 podpisov v podporo varnemu in dostopnemu splavu po vsej Evropi..

Zbiranje podpisov se tudi uradno zaključuje v četrtek, 17. aprila

Ob tej posebni priložnosti vas vabimo na veliko mednarodno tiskovno konferenco. Zelo veseli bomo, če se nam pridružite!

Kdaj?

Četrtek, 17. april, ob 11:00

Kje?

Lokal Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Po tiskovni konferenci bomo vsi ostali še na kratkem druženju ob kavici. 💜

Udeležba je seveda brezplačna, prosimo pa vas, da svojo prisotnost do ponedeljka potrdite prek te povezave:

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdJ6prpDsFb3h581UghbWWCy4Duy5-bRcpFkTXhISSKiFKhUA/viewform?usp=dialog

Hvala, ker ste z nami ustvarjali to čudovito zgodbo. Upamo, da se vidimo v četrtek in proslavimo skupaj!

Objem,
Vaš Inštitut 8. marec

/by

Vabimo na predavanje: 𝐆𝐥𝐚𝐬𝐨𝐯𝐢 𝐛𝐞𝐠𝐮𝐧𝐤 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐢

V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri organizirali spletno predavanje in pogovor Glasovi begunk v Sloveniji.

Na predavanju bomo predstavili pravice beguncev_k po svetu in v Sloveniji. Izpostavili bomo ključne probleme sodobne evropske migracijske politike in v središče postavili pravice ljudi, ki so svoje domove zapustili, da bi drugje našli varnost in možnosti za nov začetek.

Z nami bodo tri ženske z begunsko izkušnjo, ki bodo delile svoje zgodbe. Zgodbe, ki so si morda na prvi pogled zelo podobne, pa vendar je vsaka zelo drugačna.

Predavanje bo potekalo online na platformi Zoom, prijava udeležbe je obvezna.

Vabljeni, da se nam pridružite.

 

Se vidimo v sredo. In ne pozabite: pravice beguncev_k so človekove pravice.

/by