|
|
Z več kot 1,2 milijona podpisov za varen in dostopen splav po vsej EU danes uspešno zaključujemo zbiranje podpisov! Ta trenutek ne bi bil mogoč brez vaše predanosti, podpore in vere v našo skupno stvar. Hvala vsakemu izmed vas, ki ste podpisali, delili pobudo s prijatelji in družino, zbirali podpise na ulicah mest, krajev in vasi, hvala, da ste del naše skupnosti.
Današnji pomemben dan je zaznamovala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali udeleženci kampanje iz vse Evrope ー od Malte do Finske, od Španije do Poljske. Koordinatorka kampanje My Voice, My Choice Nika Kovač je neverjetno leto, ki je za nami, povzela s temi besedami:
“To se zgodi, ko se ljudje po vsej Evropi združijo za pravico. Bolečino smo spremenili v akcijo, strah v pogum, tišino pa v 1,2 milijona glasov, ki zahtevajo reproduktivne pravice.”
Skupaj smo dokazali, da so spremembe mogoče!
V naslednjih treh mesecih bodo podpise skrbno preverile nacionalne institucije v vseh državah članicah EU. Nato jih bomo predložili Evropski komisiji, kjer se bo naš boj za spremembe nadaljeval, dokler EU ne bo sprejela zakonodaje, ki bo pomagala zagotoviti dostop do varnega splava vsem, ki ga potrebujejo.
Vemo, da je ta zgodovinska sprememba za reproduktivne pravice v Evropi mogoča, če bomo strnili vrste, poskrbeli, da se bodo naši glasovi slišali, in si še naprej prizadevali za bolj pravičen in enakopraven svet.
Že danes nam lahko pomagate pri naslednji fazi prizadevanj tako, da nam omogočite sredstva za potovanja, ključna za nadaljevanje kampanje, oblikovanje gradiv in pravno podporo. Vsak vaš prispevek nas bo približal cilju. |
|
Nismo prišli tako daleč samo zato, da bi ー prišli tako daleč. Še naprej se bomo borili za spremembe, ki si jih zaslužimo. Hvala, da ste v tem boju z nami!
Objemamo, ekipa My Voice, My Choice |
|
|
Kako hitro mora žrtev kaznivega dejanja zoper storilca uveljavljati morebitni civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju? |
|
Prispevek obravnava vprašanje, v kakšnem roku mora žrtev kaznivega dejanja vložiti civilnopravni odškodninski zahtevek, da se izogne zastaranju. Slovenska zakonodaja oškodovancem kaznivih dejanj omogoča uveljavljanje odškodninskih zahtevkov bodisi po civilnopravnih bodisi po kazenskopravnih zastaralnih rokih, odvisno od tega, kateri je v konkretnem primeru ugodnejši. Zaradi spremembe kazenskega prava (KZ-1), po kateri kazenski zastaralni rok praviloma teče neprekinjeno od storitve kaznivega dejanja, je položaj oškodovancev postal bolj zapleten. Avtorica opozarja, da lahko čakanje na izid kazenskega postopka za oškodovanca predstavlja tveganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Zato priporoča, da oškodovanec čim prej – idealno v okviru civilnopravnega zastaralnega roka iz Obligacijskega zakonika (OZ) – vloži tožbo ali pa premoženjskopravni zahtevek priglasi že med kazenskim postopkom, s čimer se učinkovito zaščiti pred zastaranjem. |
|
Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) prinaša celovito prenovo ureditve detektivske dejavnosti v Sloveniji. Z novimi določbami se zaostrujejo pogoji za pridobitev licence, povečuje se poudarek na strokovni usposobljenosti in stalnem izobraževanju detektivov, hkrati pa se jasneje opredeljujejo postopki njihovega delovanja. Pomembno novost predstavlja okrepljena ureditev varstva osebnih podatkov, ki mora biti skladna z evropskimi standardi in temeljiti na načelu sorazmernosti. Zakon uvaja tudi natančnejša pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi ter povečuje nadzor nad njihovim delom. V praksi ZDD-2 pomeni višje zahteve in večjo odgovornost za detektive, hkrati pa večjo pravno varnost in zaupanje za njihove stranke. Zakon krepi profesionalizacijo dejavnosti, zvišuje kakovost storitev ter izboljšuje standarde delovanja detektivske stroke v skladu z mednarodnimi normami. |
|
Trajnostnost ni breme, temveč poslovna priložnost |
|
Trajnostnost danes ni več le obveznost, temveč strateška priložnost za podjetja. Čeprav so jo številna mala in srednje velika podjetja sprva dojemala kot breme zaradi zapletene zakonodaje in zahtevnega poročanja, se vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za povečanje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in dolgoročne odpornosti. Članek izpostavlja pomen evropskih zakonodajnih okvirov in standardov (CSRD, ESRS, GRI, VSME) ter opozarja na pobudo Omnibus, katere cilj je zmanjšanje administrativnih bremen. |
|
Predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša številne spremembe z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj. Ključne novosti vključujejo zmanjšanje števila obveznih prednostnih kategorij prosilcev ter večjo avtonomijo najemodajalcev pri njihovi izbiri, uvedbo obveznega plačila varščine za vse najemnike ter ohranitev delitve prosilcev na listo A (socialno šibkejši) in listo B (širši krog prosilcev z možnostjo lastne udeležbe). Novela predvideva tudi prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine, ki naj bi bolje odražala starost, lokacijo in stroške vzdrževanja stanovanj. Pomembna novost je tudi poenotenje pogojev za dodeljevanje subvencij tako za neprofitna kot tržna najemna stanovanja, s čimer se bo zmanjšala administrativna zahtevnost. Hkrati zakon predvideva hitrejšo obravnavo sodnih sporov v zvezi z odpovedjo najemnih pogodb, ki bodo obravnavani kot nujne zadeve. |
|
|
Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS
- Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1)
- Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (ZIUEZO)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-K)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih (ZZdr-2B)
- Zakon o dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-G)
- Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (OdZDPIDU)
- Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-G)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS-E)
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (uradno prečiščeno besedilo) (ZNPPol-UPB5)
- Pravilnik o dodatnih specialnih znanjih v lekarniški dejavnosti
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah
V letu 2024 je bilo po svetu usmrčenih več kot 1500 ljudi. Glede na novo poročilo Amnesty International smrtna kazen, čeprav se izvaja v vse manj državah, vsako leto še vedno zahteva tragičen davek.
Smrtna kazen v svetu ostaja orodje za ustrahovanje družbe, zatiranje nasprotnikov oblasti in uničevanje etničnih skupin. Za porast števila usmrtitev so najbolj odgovorne tri države: Iran, Irak in Savdska Arabija. Skupno je bilo v teh državah zabeleženih kar 1380 izvedenih usmrtitev.
»Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu. Čeprav v nekaterih državah še vedno vlada popolna tajnost glede izvajanja smrtne kazni, je očitno, da so države, ki jo ohranjajo, v izolirani manjšini. Leta 2024 je usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število v zgodovini, kar kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.« Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Lani smo zabeležili 1518 usmrtitev, največ po letu 2015 – večino na Bližnjem vzhodu. Podatki pa ne vključujejo držav, kjer so usmrtitve državna skrivnost.
Preberite več o našem poročilu na novi spletni strani www.amnesty.si.
Smrtna kazen krši človekove pravice, zlasti pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
Kot že veste, smo skupaj dosegli nekaj izjemnega.
Zbrali smo kar 1.200.000 podpisov v podporo varnemu in dostopnemu splavu po vsej Evropi..
Zbiranje podpisov se tudi uradno zaključuje v četrtek, 17. aprila
Ob tej posebni priložnosti vas vabimo na veliko mednarodno tiskovno konferenco. Zelo veseli bomo, če se nam pridružite!
Kdaj?
Četrtek, 17. april, ob 11:00
Kje?
Lokal Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Po tiskovni konferenci bomo vsi ostali še na kratkem druženju ob kavici. 
Udeležba je seveda brezplačna, prosimo pa vas, da svojo prisotnost do ponedeljka potrdite prek te povezave:
Hvala, ker ste z nami ustvarjali to čudovito zgodbo. Upamo, da se vidimo v četrtek in proslavimo skupaj!
Objem,
Vaš Inštitut 8. marec
V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri organizirali spletno predavanje in pogovor Glasovi begunk v Sloveniji.
Na predavanju bomo predstavili pravice beguncev_k po svetu in v Sloveniji. Izpostavili bomo ključne probleme sodobne evropske migracijske politike in v središče postavili pravice ljudi, ki so svoje domove zapustili, da bi drugje našli varnost in možnosti za nov začetek.
Z nami bodo tri ženske z begunsko izkušnjo, ki bodo delile svoje zgodbe. Zgodbe, ki so si morda na prvi pogled zelo podobne, pa vendar je vsaka zelo drugačna.
Predavanje bo potekalo online na platformi Zoom, prijava udeležbe je obvezna.
Vabljeni, da se nam pridružite.
Se vidimo v sredo. In ne pozabite: pravice beguncev_k so človekove pravice.
|
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
> Literatura in literarna satira med pravico do svobode umetnosti in pravico do osebnega dostojanstva
V zgodovini slovenske književnosti je v zadnjih petindvajsetih letih vsaj trikrat prišlo do močnega trka med ustavno varovano pravico do svobode izražanja, kakor jo opredeljuje 39. člen Ustave RS, in svobode umetnosti (59. člen Ustave RS pravzaprav določa svobodo znanosti in umetnosti!) na eni ter na drugi strani pravico do osebnega dostojanstva in varnosti oz. zasebnosti in osebnostnih pravic, kakor to določata 34. in 35. člen Ustave RS, na podlagi katere se neposredno uresničujejo človekove osebnostne pravice in temeljne svoboščine.
|
Prva dva izmed primerov, ki sta nekoliko starejšega datuma, sta zaključena, tretji izmed sporov se še rešuje po sodni poti.
|
|
||||||||
|
|
||||
|
|
|||||||||||
|
|
|||||||||||||
|
|
|||||||||||||
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO. |
Pa je tukaj 
, revija, ki smo jo pripravljali, popravljali, spreminjali kar nekaj časa, da lahko sedaj rečemo, da smo z njo zadovoljni. Verjamem, da jo je moč še izboljšati in to je tudi moja vizija, da jo nadgradim in jo naredim res kar najboljšo. Imam pač moćan arhetip alkimista 
️.
Revijo lahko prelistaš tukaj:
https://online.fliphtml5.com/
Z veseljem jo danes podelim s teboj, zate je popolnoma brezplačna in ker je v pripravi že majska številka, bom zelo vesela tvoje povratne informacije, kaj ti je všeč, kaj ti ni, kaj bi lahko spremenili, dodali in katere so tematike, ki bi te zanimale.
Imam pa zate še eno povabilo. Danes ob 18h pripravljam brezplačen webinar, z zanimivo tematiko Kako najti smisel življenja v teh kaotičnih časih.
Na brezplačen webinar, ki bo trajal do 19.30 se lahko prijaviš tukaj:
https://marjanakorotaj.si/
Še vedno se lahko prijaviš tudi na delavnico Zaupam si!, ki bo 12.4. ob 18h.
Hvala, ker si pridružil_a gibanju My Voice, My Choice (Moje Telo, Moja Odločitev)!
Zdaj nam lahko pomagaš še razširiti glas, saj bomo potrebovali kar 1 milijon podpisov, da od EU zahtevamo, da nemudoma zagotovi dostop do varnega in brezplačnega splava milijonom Evropejk.
Klikni tukaj za deljenje na Facebooku.
Klikni tukaj za deljenje na Twitterju.
Svojim prijateljem lahko pošlješ povezavo do peticije: https://sign.myvoice-mychoice.
Ali pa prijateljem pošlješ spodnji email.
Hvala!
Vseevropsko Gibanje My Voice, My Choice
Kopiraj in prilepi ta email ter ga pošlji prijateljem, da bo naše sporočilo doseglo čim več ljudi:
Zadeva: Tudi ti se pridruži gibanju My Voice, My Choice!
Email:
Živjo,
jaz sem pravkar podpisal_a poziv EU naj nemudoma zagotovi dostop do varnega in brezplačnega splava milijonom Evropejk.
Zato, ker je nesprejemljivo, da v nekaterih državah članicah EU, kot je Poljska, ženske še vedno umirajo zaradi prepovedi splava.
Nesprejemljivo je, da v nekaterih državah EU, kot sta Avstrija in Hrvaška, ženske trpijo finančno breme, ker dostop do splava ni brezplačen.
Nesprejemljivo je, da na številnih območjih po Evropi, na primer v Italiji, splav zaradi pomanjkanja izvajalcev ni dostopen, zato so ženske prisiljene prepotovati velike razdalje ali iskati nevarne alternative.
Odločili smo se, da to spremenimo. Iz majhne Slovenije, kjer imamo pravico do splava vpisano v ustavo, smo ustvarili vseevropsko gibanje My Voice, My Choice (Moj Glas, Moja Odločitev).
Na Evropsko komisijo smo oddali prijavo za zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo, ki od Evropske unije zahteva, da vzpostavi finančni mehanizem, ki bi državam članicam pomagal zagotavljati varen in dostopen splav vsem v Evropi. Čakamo na odločitev Evropske komisije o registraciji naše pobude, da lahko začnemo z zbiranjem 1 milijona podpisov evropejk in evropejcev. Podpise želimo zbrati do junija. Tako bi podpise za ECI zbrali najhitreje v zgodovini! Skupaj bomo rešili življenja ter se zavzeli za dostojanstvo in enakopravnost za vse.
Da bi dosegli naš cilj, moramo ustvariti močno vseevropsko gibanje, ki bo pripravljeno skočiti v akcijo v trenutku, ko bo ECI registriran, da bomo lahko zbrali overjene podpise.
Pridruži se!
Ne moremo izgubiti niti trenutka, potrebujemo te od prvega dne!
Če se mi želiš pridružiti, klikni na povezavo: https://sign.myvoice-mychoice.
Hvala!
| Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
> Pravna (ne)kultura inšpektorata za šolstvo: odgovornost za transparentnost in zakonitost suspenza po 107.a členu ZOFVI
V praksi se pojavljajo zaskrbljujoča navodila inšpektorata za šolstvo, ko je zoper zaposlenega v šolstvu vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
| Kadar je tovrstna kazenska ovadba vložena zoper zaposlenega, ki opravlja delo v šolstvu, mora namreč policija skladno s 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo (IRSŠ). |
|
||||||||||||
|
|
|||||||||||
|
|
||||
|
|
|||||||||||
|
|
|||||||||||||||
|
|||||||||||||||
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.