Za nami je čudovit, družaben in aktivističen vikend.

V sklopu kampanje My Voice, My Choice smo bili prisotni na več kot 90 dogodkih v 20 državah članicah Evropske unije.
V dveh dneh smo zbrali več kot 15.000 podpisov. Seveda pa nas je najbolj razveselilo, da smo se ponovno srečali z mnogimi med vami,
se družili in skupaj preživeli obilico prijetnih ter ganljivih trenutkov na terenu po vsej Sloveniji.

V vsaki kampanji napočijo težki trenutki, ko se nam zdi, da ne bomo zmogli, da ne bomo zbrali dovolj podpisov,
da nas je premalo, potem pa nas ljudje in lepi dogodki opomnijo, da skupaj zmoremo marsikaj.
Da lahko, če vsakič znova zaščitimo drug drugega, polepšamo našo sedanjost in prihodnost.

Podpis lahko oddaš prek spleta z nekaj kliki na spodnji povezavi, k podpisu pa povabi še prijatelje, znance, sorodnike itd.

https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Fajtamo dalje.

Vaš

Inštitut 8. marec

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Marec 2025, številka 10 / letnik XXII.
>> Vpis otroka, ki ga je v tujini rodila »nadomestna mati«, v slovenski matični register
Slovenski pravni red ne pozna instituta nadomestnega materinstva. Pa vendar so v matičnem registru v Sloveniji vpisani otroci, ki so jih v tujini za slovenske državljane rodile nadomestne matere.
Kako je to mogoče? Ali Ministrstvo za notranje zadeve dopušča nekaj, kar nima pravne podlage?

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Komentarji členov Družinskega zakonika
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
ZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Lobiranje
Izjeme od obveznosti vpisa v register lobistov in pomena lobiranja samega se obravnavajo zelo ozko. Za lobiranje se tako štejejo vsi stiki osebe z javnimi uslužbenci, katerih predmet je poleg sistemske narave, krepitve demokracije in varstva človekovih pravic tudi zastopanje interesov družbe, ki jo predstavlja. Taka oseba, ki ni zakoniti zastopnik družbe oziroma izvoljeni predstavnik, mora tudi biti vpisana v register lobistov.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 14 – 15/2025
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

e-bilten  Številka 185, leto 2025, 12. marca

 

Kako uveljaviti pravico do drugega mnenja
Pacient ima pravico do pridobitve drugega mnenja zdravnika, ki ima najmanj pet let izkušenj na določenem področju, ne glede na raven zdravstvene dejavnosti. Drugo mnenje temelji na zdravstveni dokumentaciji, pregledu ali dodatnih preiskavah, njegova pridobitev pa ne sme negativno vplivati na nadaljnje zdravljenje pri lečečem zdravniku.

Pravica do drugega mnenja je nadomestila konziliarni pregled in je bila sprva omejena na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti. Leta 2017 je bila razširjena tudi na primarno raven. Kljub zakonski določitvi pa v okviru javnega zdravstvenega sistema ni jasno urejena, kar lahko otežuje njeno uveljavljanje za socialno zavarovane paciente. Poleg tega se postavlja vprašanje uveljavljanja te pravice prek telemedicine v okviru zakonodaje EU. Ni povsem jasno, ali gre za samostojno pravico ali zgolj način dostopa do zdravstvenih storitev v tujini.

Preberi več>>

Spremembe pri kreditnih pogodbah: Kaj prinaša novi zakon?
Predlog novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-3) prinaša prilagoditve digitalni dobi in krepi varstvo potrošnikov. V slovensko zakonodajo prenaša določbe Direktive 2023/2225/EU ter uvaja jasnejše in preglednejše informacije za potrošnike pred sklenitvijo kreditnih pogodb. Omejuje zavajajoče oglaševanje, ki ne sme vzbujati lažnih pričakovanj glede stroškov kredita. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero morajo oglasi opozoriti na morebitno zvišanje skupnega zneska za plačilo. Zakon določa, da morajo kreditodajalci brezplačno zagotoviti predhodne informacije o efektivni obrestni meri, povprečnem trajanju in znesku kredita ter, pri kreditih v tuji valuti, tudi grafični prikaz nihanja valut in obrestnih mer v zadnjem desetletju. Ureja tudi ukrepe za lažje odplačevanje kreditov, kot so refinanciranje, podaljšanje odplačilne dobe, odlog plačil, zmanjšanje obrestnih mer ter delna oprostitev dolga. Poleg tega predlog zakona predvideva vzpostavitev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov, ki bo brezplačno pomagala potrošnikom pri reševanju finančnih težav. Cilj zakona je zagotoviti odgovorno kreditiranje, zlasti pri spletnem sklepanju pogodb, in preprečiti prekomerno zadolževanje.

Preberi več>>

 

Nove pravice potrošnikov: več preglednosti, manj pasti, prednost popravilom
Predlog spremembe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A) prenaša več evropskih direktiv v slovensko zakonodajo ter krepi varstvo potrošnikov, zlasti glede okoljskih in družbenih vidikov blaga ter pogodb, sklenjenih na daljavo. Uvaja obveznost pošiljanja opomnika o možnosti odstopa od finančnih pogodb, sklenjenih na daljavo, ter zagotavlja pravico do ustreznih pojasnil in človeškega posredovanja pri spletnih pogodbah. Prav tako prepoveduje zavajajoče prakse v spletnih vmesnikih in uvaja gumb za enostaven odstop od pogodbe.

Novela strožje ureja zavajajoče zeleno oglaševanje in uvaja EU-oznako tržne garancije trajnosti, če ta velja več kot dve leti. Trgovci bodo morali jasno obveščati potrošnike o zakonskem jamstvu za skladnost blaga. Predlog zakona spodbuja popravila namesto zamenjav in predvideva podaljšanje jamstva pri izbiri popravila. Proizvajalci bodo morali omogočiti popravila določenih izdelkov ter objavljati okvirne cene popravil. Cilj zakona je izboljšati informiranost in zaščito potrošnikov ter spodbuditi trajnostno potrošnjo.

Preberi več>>

 

Napovednik izobraževanj
Marec 2025
18. in 20. marec: Šola za ponudnike – prenovljen program
25. in 26. marec: 9. Dnevi prakse javnih naročil
April 2025
3. april: Kako pravilno izvesti javno naročilo s področja splošne nabave I – praktična delavnica
7. in 9. april: Šola za naročnike: Poglobljeno znanje za učinkovito izvedbo javnih naročil
10. april: Kako izkoristiti ESG poročanje za konkurenčno prednost – obvezni in neobvezni standardi poročanja v vrednostnih verigah
17. april: Javna naročila za začetnike
Maj 2025
6. maj: Strokovnjak za oddajo javnih naročil
14. maj: Kako pripraviti dobro razpisno dokumentacijo v postopkih javnega naročanja – praktična delavnica
21. maj: Kako z vključevanjem deležnikov preprečiti ESG tveganja in izgubo poslov ter jih spremeniti v priložnosti
27. maj: Kaj mora obsegati predmet javnega naročila?
27. maj: Kako pravilno izvesti javno naročilo s področja gradenj – praktična delavnica

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

Vodenje v komunikaciji
Letošnja tema 22. konference PRO PR je “Vodenje v komunikaciji”. Na konferenci bodo svoje poglede na področju odnosov z javnostmi delili priznani strokovnjaki: Gordana Kovačević, predsednica Ericssona Nikola Tesla (Hrvaška), Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d. (Slovenija), Christoph Shoefboeck, predsednik uprave Erste banke (Hrvaška) in Branko Mitrović, izvršni direktor podjetja One Crna Gora. Poseben poudarek bo na vodstvenih izkušnjah v javnih odnosih, ki jih bo predstavila Nataša Trslić Štambak, generalna direktorica za regijo CEE v podjetju Grayling (Hrvaška), v pogovoru z Gergelyjem Abrahamom, direktorjem za korporativne odnose v vzhodni Evropi pri Diageo (Madžarska).

Konferenca, ki jo podpirata Primorsko-goranska županija in mesto Crikvenica, bo gostila 22 medijskih predstavnikov iz regije in 32 govorcev iz osmih držav, ki bodo delili svoje znanje in izkušnje.

 

PRO PR konferenca bo potekala od 3. do 6. aprila 2025 v Hotelu Katarina v Selcah na Crikveniški rivieri.

Radi bi se vam zahvaliti za vso vašo podporo prejšnji konec tedna ter skozi celotno kampanjo, za deljenje naše pobude, zbiranje podpisov v živo ter za neutrudne pogovore z znanci o pomenu reproduktivnih pravic. Pokazali smo, kako močna je naša skupnost in kako pomenljivo je naše gibanje.

Prejšnji konec tedna smo zbrali 20.000 podpisov, skupaj z vašo pomočjo pa smo vse skupaj dosegli 1.170.000 podpisov. Zdaj potrebujemo le še zadnjih 30.000 podpisov, preden oddamo našo pobudo Evropski komisiji.

Naše ekipe prostovoljcev so bile prisotne v 20 državah in zbirale podpise na več kot 90 različnih dogodkih!

V Romuniji so prostovoljci zbirali podpise v 9 različnih mestih, pogovarjali so se s študenti, starejšimi in mladimi družinami. Naši prostovoljci na Nizozemskem so bili z našimi transparenti in letaki prisotni na enem največjih protestov za reproduktivne pravice. Naša ekipa v Sloveniji pa je podpise zbirala na stojnicah in dogodkih na več kot 20 lokacijah.

Iskreno smo hvaležni za vašo neutrudno pomoč! Skupaj smo močnejši in le kot skupnost lahko zaščitimo naše pravice. <3

Z ljubeznijo,
Ekipa My Voice, My Choice

V svetu, ki v živo spremlja genocid, podnebne katastrofe, revščino, lahkoto in nasilje, tematike za dokumentarne filme nikoli ne zmanjka. Kot nikoli ne zmanjka dela organizacijam za človekove pravice, kot je Amnesty International – naša največja želja je, da nekoč ne bi imeli več dela ter da bi bile pravice vseh ljudi spoštovane in cenjene, vendar vemo, da gre za horizont, ki bo vedno malo pred nami.

Jutri, 12. marca, se začenja Festival dokumentarnega filma, ki bo tudi letos ponudil pester in razburljiv filmski program. Na platno bo preslikal svet, ki ga trenutno živimo – med drugim nas bo odpeljal od genocida in apartheida v Palestini, vojne v Ukrajini, toksične moškosti in ogrožanja pravic žensk, pa vse do pogleda nazaj v kolonializem.

Naša tričlanska žirija Amnesty International bo že tradicionalno na festivalu izbrala najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic. V tekmovalnem sklopu je letos pet filmov, ki vsak zase in vsi skupaj tvorijo bistvo pomena človekovih pravic, med njimi pa je tudi z oskarjem nagrajeni film Edina zemlja (angl. No other land).

 

Spoznajte žirijo slovenske Amnesty International

  • Primož Bezjak, igralec in performer;
  • Maja Prettner, filmska režiserka;
  • Nemanja Vojinović, srbski režiser.

 

Vabimo vas, da se nam pridružite pri ogledu izjemnih zgodb in skupaj z nami podprete filmske ustvarjalce_ke, ki s svojo umetnostjo razkrivajo resnice, ki jih svet ne sme prezreti.

Danes je mednarodni dan žensk. Tokrat smo ga v slovenski Amnesty International obeležile z osveščevalno akcijo.

Na kipe v Ljubljani in Mariboru smo obesile sporočila, ki opozarjajo na neenakost med spoli in na to, kako vseprisotna je nevidnost žensk in kako so ženske na številnih področjih še vedno potisnjene na rob družbe.

Spomeniki so odraz vrednot družbe. Z akcijo jih na mednarodni dan žensk simbolno dopolnjujemo in opozarjamo na to, da je enakost spolov še vedno nedosežen cilj.

 

Boj za enakopravnost se nadaljuje in danes vidimo, da je neprestano prizadevanje za univerzalno spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi bistvenega pomena in edino zagotovilo, da poskusi omejevanja dosežene svobode ter spodkopavanja enakopravnosti ne bodo uspeli.

 

Pravice žensk po svetu

Direktorica globalne Amnesty International Agnès Callamard je pred 8. marcem opozorila na trend nazadovanja pravic žensk po vsem svetu: »V letu 2025 ni mogoče dovolj poudariti pomena mednarodnega dneva žensk. Ne ukvarjamo se več z nedokončanimi prizadevanji na področju enakopravnosti in pravičnosti, ampak se pripravljamo na upor zoper nazadovanje in vse številnejše napade na naše pravice. Agresivni patriarhalni pohod predsednika Trumpa in drugih mogotcev zoper pravice in telesno avtonomijo žensk ter spolno raznolikih oseb že kaže uničujoče posledice, ne zgolj v Združenih državah Amerike ampak po celem svetu. Že nekaj let gibanja, ki nasprotujejo enakopravnosti vseh ljudi, spletkarijo, kako zavrteti čas nazaj k prevladi patriarhalnega zatiranja.«

 

Nasilje nad ženskami

Na mednarodni dan žensk ne smemo pozabiti tudi na žrtve nasilja na podlagi spola. Opozarjamo, da je v Evropi vsaka tretja ženska starejša od 15 let že doživela fizično in/ali spolno nasilje. Temeljni vzroki za nasilje na podlagi spola so patriarhalne in škodljive spolne norme in stereotipi.

Izobražujte se o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty. Za vas smo pripravili dva spletna tečaja ter druge poučne in zanimive vsebine. Kliknite tukaj.

Danes praznujemo 8. marec – dan upanja, upora in skupnosti.
Dan, ko slavimo vse izjemne ženske, ki so nam izborile volilno pravico
in pravičnejše delavske pogoje. Vse ženske, ki so vztrajno stopale iz cone udobja
in se borile za boljši in pravičnejši svet za vse.
In vse tiste, ki so jim pri tem boju pomagali in jih podpirali.

Danes je tudi dan, ko njihov boj nadaljujemo.
S kampanjo My Voice, My Choice se borimo za varen in dostopen splav v Evropski uniji.
Do cilja nam manjka še malo manj kot 50.000 podpisov!
Prepričani smo, da nam bo skupaj uspelo.

Ponosni smo, da v tednu 8. marca podpise za našo evropsko državljansko pobudo
zbiramo na več kot 90 dogodkih v 20 državah po Evropi.
Še posebej smo ponosni na naše prostovoljce in prostovoljke, ki so pripravili kar 24 dogodkov po Sloveniji.
Na našo skupnost, ki vedno znova dokazuje, da ji je mar.
In na to, da lahko s skupnimi močmi gradimo družbo,
kjer lahko svobodno odločamo o svoji prihodnosti.

Pri zbiranju podpisov nam lahko pomagate tudi vi.
Vabimo vas, da v objavi ali zgodbi na družbenih omrežjih delite tole povezavo:
https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Hvala, da ste z nami.

Vaš Inštitut 8. marec

Danes je Mednarodni dan žensk, eden najpomembnejših dni za naše gibanje in ženske po vsem svetu! To je dan, ki nas spominja na vse neverjetne ženske, ki so se borile za naše pravice pred nami, dan, ko govorimo o pravicah žensk, in dan, ko smo glasne glede tega, da še vedno nismo enakopravne.

Pred letom dni, tik pred Mednarodnim dnevom žensk, smo začele našo kampanjo za varen in dostopen splav. Zbrale smo se skupina feministk iz različnih držav z idejo, da omogočimo varen in dostopen splav za 20 milijonov žensk v Evropi, ki jim je pravica do izbire odvzeta. Zbrale smo se prijateljice, ki so želele omogočiti dostop do splava več kot 75 milijonom žensk, ki ga nimajo. In verjele smo, da lahko ustvarimo eno največjih feminističnih gibanj v Evropi.

Po enem letu imamo čudovito skupnost, ki jo sestavljajo več kot 300 organizacij, 2500 prostovoljcev v vseh državah članicah in zbrale smo več kot 1.150.000 podpisov.

Toda naš boj še ni končan. Potrebujemo še 50.000 podpisov, da lahko našo pobudo izročimo Evropski komisiji. In ti nam lahko pomagaš doseči cilj.

Danes bo več kot 1500 prostovoljcev prisotnih na več kot 90 dogodkih po vsej Evropi, zbiralo podpise, govorilo z ljudmi o naši pobudi in protestiralo za naše pravice. Skupaj lahko zaščitimo pravice žensk in nadaljujemo boj.

Pridruži se naši akciji in pomagaj zbrati zadnje podpise, ki jih še potrebujemo! Pobudo deli s svojo družino, prijatelji, in na družbenih omrežjih. Uporabi naslednjo povezavo za deljenje pobude:

https://share.myvoice-mychoice.org/toolkit/5723cce8-1157-4d60-8edd-d52fa8313c12

Tukaj je tudi neposredna povezava do naše pobude:

https://eci.ec.europa.eu/044/public

Skupaj lahko spremenimo zgodovino. Skupaj lahko zaščitimo naše pravice. Hvala, ker si z nami v tem boju!

Objem,

Ekipa MVMC

Javni predlog Vladi Republike Slovenije glede vloge Slovenije v obrambni politiki Evropske Unije

 

Kot predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope čutim moralno obvezo in državljansko dolžnost, da z Vami in javnostjo delim stališče glede vloge Slovenije v obrambni politiki Evropske Unije v upanju, da se boste vsaj z veliko večino zapisanega tudi strinjali in takšno stališče zagovarjali.

 

Uvodoma je treba upoštevati zemljepisni položaj Slovenije, na podlagi katerega ugotovimo, da bi bila Slovenija v kakršnem koli vojaškem spopadu zaledna država, pa naj gre za napad Rusije s severa in vzhoda, napad ZDA z Atlantika oziroma zahoda ali napad kakšne afriške države, ali skupine le-teh preko Sredozemlja oziroma juga.

 

Ob razumevanju zemljepisnega položaja zgolj z logičnim sklepanjem ugotovimo, da bi prihod sovražne vojske na slovensko mejo z veliko verjetnostjo pomenil, da je vojna izgubljena in potem je popolnoma nepomembno, ali imamo 10, 100 ali 1.000 oklepnikov.

 

Na drugi strani pa lahko ima Slovenija kot zaledna država nadvse pomembno vlogo, saj lahko v zaledju, daleč od morebitnih spopadov skrbi za proizvodnjo obutve, oblačil, različne opreme in predvsem hrane ter nudi številne servisne dejavnosti, dodatno pa lahko slovensko zdravstvo skrbi za oskrbovanje poškodovanih.

 

Ob upoštevanju navedenega Slovenija z nakupi orožja v ničemer ne bi prispevala k večji varnosti in odpornosti Evropske Unije, še kako pa bi prispevala z razvojem podporne, predvsem prehranske industrije, vključno z razvojem ekološkega kmetijstva, kakovostne in močne servisne dejavnosti ter zgledno urejenim zdravstvenim sistemom.

 

Zato Vas vljudno prosim, da pri pogovorih glede vloge Slovenije v obrambni politiki EU sporočite predsednici Evropske Komisije Ursuli von der Leyen, da naj Evropska Unija zagotovi ustrezna nepovratna sredstva za vlaganje v okolju prijazno prehransko in ostalo industrijo, za razvoj ekološkega kmetijstva, za prenovo zdravstvenega sistema in za spodbujanje servisnih dejavnosti ter seveda za takojšnjo posodobitev železniške infrastrukture, s pomočjo katere bi svoje naloge zaledne države v morebitnem vojaškem spopadu uspešno opravljali.

 

Tako Vas vljudno prosim, da se namesto za kredite in nepovratna sredstva za bombe in topove dogovorite za nepovratna sredstva namenjena za razvoj izobraževanja novih kadrov, vključno s štipendijami, investicije v prehransko in drugo industrijo, investicije v servisne dejavnosti, zdravstvo in nenazadnje nepovratna sredstva za popolno posodobitev železniške infrastrukture.

 

Tak predlog pa ni le koristen za Evropsko Unijo in Slovenijo, ampak tudi preizkus, ali je predsednica Evropske Komisije iskrena, ko govori o vlaganju v varnost Evropske Unije. Moj dvom v iskrenost namenov predsednice Evropske Komisije pa temelji na izkušnji iz časa COVID-a, ko je psihoza glede nevarnosti čudežno prenehala, ko so bile podpisane pogodbe o nabavi cepiv, katerega smo sicer precej zavrgli zaradi pretečenega roka trajanja.

 

V kolikor je namen Evropske Unije in predsednice Evropske Komisije iskren, bo tak predlog zagotovo podprla ter dodatno uredila, da se nemudoma podpišejo pogodbe med slovenskimi podjetji in vojskami vsaj nekaterih večjih držav članic Evropske Unije z namenom, da bodo tako prehranski, kot drugi izdelki na voljo tudi v primeru vojaškega spopada na tleh Evropske Unije.

 

V kolikor pa je namen drugačen in bi morda z nakupom orožja zgolj reševali kakšno industrijsko panogo katere od večjih držav Evropske Unije, pa Slovenija pri tem ne more in ne sme sodelovati, saj smo bili že enkrat nasmoljeni, ko smo pod pretvezo pomoči Grčiji dejansko pomagali nemškim, francoskim in drugim bankam, ki so brez ustreznih jamstev kreditirale Grčijo, seveda za nakupe iz teh istih držav.

 

Za konec le upam, da stališče pade na plodna tla in pomaga pri učvrstitvi vloge Slovenije kot pomembne zaledne države v primeru kakršnega koli vojaškega spopada.

 

Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope