V ponedeljek bodo slovenski poslanci_ke glasovali o predlogu Zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t.i. Šutarjevem zakonu. Z ostalimi nevladnimi organizacijami, združenimi v pobudi Glas ljudstva, smo v sredo organizirali novinarsko konferenco, na kateri smo opozorili, da bi sprejeti zakon znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke pa smo pozvali, naj predlog zakona zavrnejo.

Razumemo in v celoti podpiramo, da je zagotavljanje varnosti nujno. Vendar pa to ne pomeni, da lahko vlada ali parlament izbirata med varnostjo in spoštovanjem pravnih standardov in človekovih pravic. Ta izbira je lažna, je nestrokovna in je populistična.

Izjemno nas skrbi, da se je vlada odločila to lažno izbiro prevesti v zakon in v njem nižati standarde pravne države in človekovih pravic.

Pomembno je poudariti, da že veljavna in obstoječa zakonodaja omogoča policiji vstop v stanovanja v primerih, ko je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, če kdo kliče na pomoč ali če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju.

Predlagane spremembe tako ne dajejo novih možnosti delovanja, ampak nižajo standarde policijskega ravnanja z vidika spoštovanja človekovih pravic, prepovedi diskriminacije in ustvarjajo negotovost ter šibijo pravno varnost.

Še bolj zaskrbljujoč je predlog vlade, da lahko sodišča v kazenskih postopkih, v katerih dokaze pridobiva policija, upoštevajo tudi tiste dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in z neupoštevanjem zakonov. Pojasnila, ki jih slišimo, da si to želijo nekateri sodniki, ne pomirjajo, ampak vzbujajo še večjo skrb, k čemu se pravzapra spodbuja policijo.

Predlog zakona veča pooblastila policije brez upoštevanja standardov človekovih pravic in ustavnih varovalk. Uvaja ukrepe, ki lahko zmanjšajo ali v celoti odvzamejo socialne prejemke; kar bo neizogibno še povečalo revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi.

Država je odgovorna za zagotavljanje javnega reda in za odzivanje na posamezne nasilne incidente, vendar mora biti posredovanje izvršilne veje oblasti in organov pregona zakonito in strogo sorazmerno z doseganjem legitimnega cilja. Predlagani ukrepi so ciljani na naselja z romskim prebivalstvom in bodo nesorazmerno prizadeli skupnosti, ki že zdaj živijo v izjemni revščini in izključenosti, zato bodo v tem pogledu diskriminatorni. Ker zakon velja za vse, pa bodo zmanjšali obseg svoboščin vsem.

Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse.  

Poslance in poslanke zato pozivamo, naj ne podprejo ukrepov, ki bodo znižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve.

Človekove pravice so garant varnosti – a zgolj, ko veljajo za vse.

Predaja podpisov pod peticijo za dostop do vode

Kabinetu predsednika vlade smo v sredo predali tudi 1168 podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalke_ce v Sloveniji in več sto pisem osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so nastali v akciji Pišem za pravice v preteklem letu.

 Hvala vsem, ki ste oddali svoj podpis.  Peticija pa ostaja odprta še naprej.

PETICIJA ZA DOSTOP DO VODE

V Amnesty International smo objavili novo poročilo Ko pravice ne veljajo enako za vse: boj za dostop do splava v Evropi. V njem opozarjamo, da številne evropske vlade še vedno dopuščajo nevarne in škodljive ovire, ki onemogočajo varen in pravočasen dostop do splava.

Med njimi so:

• zavračanje zdravstvenih storitev zaradi ugovora vesti,
• nepotrebne administrativne zahteve,
• obvezna obdobja čakanja in svetovanja,
• ter visoki stroški posegov, ki prizadenejo predvsem marginalizirane skupnosti.

Poročilo preučuje razmere v 40 evropskih državah in razkriva, da poskusi omejevanja dostopa do splava prihajajo iz dobro financiranih, meddržavnih gibanj, ki širijo dezinformacije in vplivajo tudi na zakonodajo – od Hrvaške in Slovaške do Madžarske in Italije.

V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisana v ustavo. A tudi pri nas se noseče osebe po 10. tednu nosečnosti nemalokrat soočajo z neprimerno obravnavo pred zdravniško komisijo.

Amnesty poziva evropske vlade, naj odpravijo obstoječe ovire in zaščitijo pravico do varne reproduktivne oskrbe za vse.

Poročilo nas tudi opozarja, da so reproduktivne pravice znova postale središče političnih bojev ter na to, da se moramo zanje boriti in zavzemati še naprej. Gibanja za pravico do splava v Evropi so neustavljiva, pridruži se jim tudi ti!

Izobražuj se

Zakaj je splav del zdravstvene oskrbe? Kako je s pravico do splava po svetu? Zakaj splav sodi v področje človekovih pravic? Na Akademiji Amnesty so na voljo raznolika izobraževalna gradiva o pravici do splava.

Podkasti o pravici do splava

V Sloveniji je pravica do splava zapisana v ustavo. Splav na zahtevo je dovoljen do 10. tedna nosečnosti. O pravici do splava smo osveščale v sklopu projekta Niti ena več, kjer smo sodelovale z gledališko skupino Magdalene Krivopete, Sektorjem Ž in KUD Transformator.