Prispevki

Sprememba pri izvedbi Vilinskega Hojatlona

Sporočamo, da se bo zaradi slabe vremenske napovedi spremenila izvedba jutrišnjega Vilinskega Hojatlona:

 

/by

December v Narodnem domu Maribor in začetek Vilinskega mesta

Pošiljamo vam decembrski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor.

V prilogi: December v Narodnem domu

Fotografije na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_december_2022/

Mesec december je seveda tudi mesec Vilinskega mesta; mesec, ko Maribor postane mesto pravljičnega dogajanja, druženja in ustvarjalnosti. Otvorili ga bomo 2. 12. ob 17. uri v Vetrinjskem dvoru.

Koledar dogodkov najdete v priponki, podrobnejši program in fotografije pa na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Vilinsko_mesto_2022/

V prilogi: Vilinsko mesto 2022 koledar

 

 

/by

V Maribor prihaja eden najboljših violinistov vseh časov, Gidon Kremer (20. 11.)

Prvi koncert Orkestrskega cikla

VELIČASTEN ZAKLJUČEK JUBILEJNEGA LETA
S koncertom enega največjih violinistov vseh časov, Gidona Kremerja, se zaključuje jubilejno leto
Narodnega doma Maribor, ki je letos praznoval 30. obletnico delovanja, in pričenja eden
najbogatejših Orkestrskih ciklov Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
KREMERATA BALTICA
Gidon Kremer, violina
Georgijs Osokins, klavir
Giedre Dirvanauskaite, violončelo
ORKESTRSKI CIKEL 2022/2023
1. abonmajski koncert
Dvorana Union, Maribor
20. november 2022, 19.30

Kremerata Baltica je ime, ki ga v svetu klasične glasbe izrekajo s spoštovanjem. Vrhunska zasedba, ki
upravičeno velja za enega najboljših in najbolj cenjenih komornih orkestrov na svetu, je življenjski
projekt enega najzanimivejših in najvidnejših violinistov vseh časov, Gidona Kremerja. Latvijski
umetnik sodi med tiste velike glasbene osebnosti, ki se v glasbeno zgodovino ne zapišejo le zaradi
svojih vrhunskih (po)ustvarjalnih dosežkov, temveč kot njeni aktivni sooblikovalci. Gidon Kremer je
namreč človek, ki si upa, ki zna in zmore videti in stopiti dlje. Preizprašuje vsako noto, vsako
interpretacijo, vsako odločitev. Njegove izvedbe – igra na Amatijevo violino iz leta 1641 – temeljijo na
poznavanju tradicije a hkrati utripajo s svežino, izvirnostjo in živahnostjo. V zadnjih petdesetih letih
koncertno diskografske zgodovine je umetnik, ki so ga na svetovno glasbeno sceno izstrelile zmage na
vseh najprestižnejših tekmovanjih mladih glasbenikov – od slovitega tekmovanja kraljice Elizabete do
mednarodnih tekmovanj Čajkovski in Paganini – s svojim delom zarisal globoko sled. Sodeloval je z
velikani najrazličnejših estetskih nazorov: igral je tako s Herbertom von Karajanom kot z Leonardom
Bernsteinom, s Claudiom Abbadom in Nikolausom Harnoncourtom, z Martho Argerich in Mišem
Majskim ter Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki. Pri tem je ves čas pred karierne ambicije postavljal
glasbo samo in se izkazal kot velik podpornik živečih skladateljev, posebno vzhodnoevropskih.
Verjetno je zanj ali pod njegovim pokroviteljstvom nastalo več novih vrhunskih del za violino kot za
kogarkoli drugega.
Zato ne preseneča, da tako Gidon Kremer kot Kremerata Baltica nista zgolj vrhunski glasbeni imeni,
temveč pravcati glasbeni instituciji, oboževani in spoštovani po vsem svetu.
Cenjeni gostje letos obeležujejo dva jubileja: petinsedemdesetletnico velikega violinista in
petindvajsetletnico ansambla, v katerem je nemirni, nekonvencionalni in vselej raziskujoči umetnik

zbral glasbene somišljenike in se z njimi podal na drzno, a izjemno glasbeno pot – sam jo je
poimenoval kar pustolovščina. Na njej s svojimi vrhunskimi izvedbami, ki poglobljeno poznavanje
tradicije plemenitijo z utripom svežine in izvirnosti ter koncertnimi sporedi, ki presegajo okvire
standardnega, piše glasbeno zgodovino.
Vanjo se bo s koncertom, ki bo 20. novembra ob 19.30 v Dvorani Union, zapisalo tudi jubilejno leto
Narodnega doma. Ob dveh delih sodobnih skladateljev, Gruzijca Gije Kančelija in Poljaka Miłosza
Magina bomo slišali tudi Koncert v d-molu, BWV 1052 Johanna Sebastiana Bacha ter priljubljeno
skladbo Štirje letni časi v Buenos Airesu. Priredba priljubljene skladbe Astorja Piazzolle za violino in
godala je nastala po naročilu Gidona Kremerja in je zaradi izjemne interpretacije, s katero so navdušili
po vsem svetu, postala kar nekakšen zaščitni znak te zasedbe.
Kakšen uvod v novo orkestrsko abonmajsko sezono! Natanko tak, kot pritiče jubilejnemu letu
Narodnega doma Maribor ter enemu najambicioznejših in najbogatejših Orkestrskih ciklov doslej!

Spored
Miłosz Magin (1929–1999)
Stabat Mater za godalni orkester in timpane
Gija Kančeli (1935–2019)
Middelheim za klavirski trio in godalni orkester
***
Johann Sebastian Bach (1685–1750)
Koncert za čembalo št. 7 v g-molu, BWV 1058 (za klavir in orkester)
I. (ni oznake)
II. Andante
III. Allegro assai
Astor Piazzolla (1921–1992) / prir. Leonid Desjatnikov
Štirje letni časi v Buenos Airesu za violino in godala
I. Poletje
II. Jesen
III. Zima
IV. Pomlad

O IZVAJALCIH:
Kremerata Baltica
Prejemnik nagrade grammy, komorni orkester Kremerata Baltica, ki ga je leta 1997 ustanovil priznan violinist
Gidon Kremer, velja za eno najizrazitejših in najvidnejših mednarodnih zasedb Evrope. Maestro Kremer je
namenoma izbral mlade, navdušene glasbenike, ki znajo pregnati strah pred igranjem v orkestru, s katerim se
soočajo številni profesionalni orkestrski glasbeniki. Jedro umetniške osebnosti Kremerate Baltice je njen
kreativni pristop k programiranju, ki pogosto sega izven ustaljenih poti. S tem pa je botroval nastanku številnih
svetovnih premier del skladateljev, kot so Arvo Pärt, Gija Kančeli, Pēteris Vasks, Leonid Desjatnikov in
Aleksander Raskatov.
V svojih petindvajsetih letih ustvarjanja je orkester nastopil na več kot tisoč koncertih, v več kot petdesetih
državah in več kot šeststo mestih. Njihov široko zastavljen in skrbno izbran repertoar je posnet na številnih,
izjemno priznanih posnetkih. Album s posnetki del M. Weinberga pri Založbi ECM je bil leta 2015 nominiran za
nagrado grammy, leto zatem pa so za posnetek Šostakovičevih klavirskih koncertov z Ano Vinitskajo prejeli
nagrado echo klassik. V letu 2020 je njihov posnetek Weinbergovih simfonij št. 1 in 2, kjer so združili moči s
Simfoničnim orkestrom mesta Birmingham in dirigentko Mirgo Gražinytė-Tyla, prejel nagrado revije
Gramophone.
V letu 2020 se zaradi pandemije koronavirusa člani zasedbe niso mogli sestajati, vaditi, nastopati ali potovati
po svetu kot običajno. Kljub temu člani orkestra, ki živijo v različnih državah, niso izgubili močne želje po
izvajanju glasbe in razveseljevanju občinstva. Glasbeniki, ki živijo v Litvi, so pričeli s pripravo programov in
izvajanjem koncertov v svoji državi, tisti, ki živijo v Latviji, so nastopali v Latviji in Estoniji. Tako sta znotraj
Kremerate Baltice nastali še Kremerata Lithuanica in Kremerata Lettonica.
Kremerata Baltica je obenem tudi posrednik, preko katerega Gidon Kremer deli svoje bogate umetniške
izkušnje z novimi generacijami, obenem pa promovira in navdihuje glasbeno in kulturno življenje v baltskih
državah.

Gidon Kremer
Gidon Kremer se je med vodilnimi svetovnimi violinisti podal na eno izmed verjetno najbolj neustaljenih
kariernih poti. Rojen je leta 1947 v Rigi, kjer se je pri štirih letih pričel učiti igranja na violino. Njegova prva
učitelja sta bila oče in dedek, oba priznana godalca. Pri sedmih letih se je vpisal v tamkajšnjo glasbeno šolo,
kjer je izjemno hitro napredoval ter pri 16. letih prejel prvo nagrado Republike Latvije. Dve leti zatem se je
pričel učiti pri Davidu Ojstrahu na Moskovskem konservatoriju. Prejel je številne prestižne nagrade, med njimi
tudi nagrado Kraljice Elizabete leta 1967 v Bruslju, nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v
Montrealu leta 1969 ter prvi nagradi na Paganinijevem (1969) in na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega
(1970).
V preteklih petih desetletjih je vzpostavil in ohranil svetovno prepoznavnost kot eden najizvirnejših in
zanimivih umetnikov svoje generacije. Nastopil je na skoraj vseh najpomembnejših koncertnih prizoriščih, tako
na recitalih kot z največjimi orkestri Evrope in Severne Amerike, ter sodeloval z mnogimi največjimi dirigenti
preteklega stoletja.
Repertoar Gidona Kremerja je nevsakdanje širok in presunljivo raznolik. Zaobjema celoten spekter mojstrovin
obdobja klasicizma in romantike kot tudi glasbe vodilnih skladateljev 20. in 21. stoletja, kot so Berg, Henze in
Stockhausen. Prav tako se je zavzemal za dela še živečih ruskih in vzhodnoevropskih skladateljev ter izvedel
številne premiere njihovih del, med katerimi so mnoga posvečena prav njemu. Njegovo ime tesno povezujemo

s skladatelji, kot so Alfred Schnittke, Arvo Pärt, Gija Kančeli, Sofia Gubaidulina, Valentin Silvestrov, Luigi Nono,
Edison Denisov, Aribert Reimann, Pēteris Vasks, John Adams, Victor Kissine, Michael Nyman, Philip Glass,
Leonid Desjatnikov in Astor Piazzolla, čigar dela izvaja tako, da spoštuje tradicijo, hkrati pa jih oživlja in
navdihuje s svežino in izvirnostjo. Lahko trdimo, da noben drug solist primerljivega mednarodnega slovesa ni
naredil toliko za promocijo sodobnih skladateljev in nove glasbe za violino kot ravno Gidon Kremer.
Izjemno profiliran umetniški izraz potrjuje tudi več kot 120 Kremerjevih albumov. Številni posnetki so zaradi
izjemnih interpretativnih uvidov prejeli prestižne mednarodne nagrade in priznanja. Na seznamu tako najdemo
nagrade grand prix du disque, nagrado nemških glasbenih kritikov, nagrado Ernst von Siemens, nemški državni
križ zaslug, nagrado Chigianove glasbene akademije, moskovsko nagrado tiumf (2000), nagrado Unesca (2001),
nagrado saeculum Glashütte Original v Dresdnu (2007), nagrado Rolfa Schocka za glasbene umetnosti v
Stockholmu (2008), nagrado za življenjsko delo na Glasbenem festival Istanbul (2010) ter Una Vita Nella
Musica, nagrado Arturja Rubinsteina v Benetkah leta 2011. Leta 2016 je prejel najprestižnejšo izmed vseh,
nagrado praemium imperiale, ki velja za vzporednico Nobelove nagrade za področje glasbe.
Leta 1997 je Gidon Kremer ustanovil komorni orkester Kremerata Baltica, v katerem vzgaja izjemne mlade
glasbenike iz treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Skupaj z orkestrom je v sklopu številnih turnej
nastopil na vodilnih festivalih in koncertnih prizoriščih po svetu. Prav tako je z njimi posnel več kot dvajset
albumov pri založbah Teldec, Nonesuch, Burleske, Deutsche Grammophon in ECM.
Leta 2002 sta Gidon Kremer in Kremerata Baltica prejela grammyja za najboljšo izvedbo manjše zasedbe in
sicer za album After Mozart pri založbi Nonesuch, istega leta pa je ta album prejel tudi nagrado echo klassik. V
letu 2015 so bili glasbeniki za posnetek simfonij Mieczysława Weinberga nominirani za nagrado grammy.
Leta 2015 so pri založbi Deutsche Grammophon izdali album New Seasons, z deli Philipa Glassa, Arva Pärta,
Gije Kančelija in Šigeruja Umebajašija ter pri založbi ECM posebno izdajo s Patricijo Kopačinskajo, ob 80.
obletnici rojstva Gije Kančelija. Oba albuma sta bila izjemno dobro sprejeta s strani kritikov in široke
mednarodne javnosti.
Ob 70. rojstnem dnevu Gidona Kremerja je založba Deutsche Grammophon izdala omejeno izdajo
dvaindvajsetih zgoščenk, na katerih so zbrani posnetki vseh posnetkov del za violino, ki jih je umetnik naredil
za to založbo, ter dva konceptualna albuma s Kremerato Baltico. Na enem od albumov se nahaja prvi posnetek
Schnittkejevega Koncerta za tri. Založba ECM je ob jubileju izdala posnetke vseh Weinbergovih komornih
simfonij.
Prav posebno je Kremer predan odkrivanju del skladatelja Mieczyslawa Weinberga. V letih 2019 in 2021 sta
izšla dva albuma z orkestrskimi in komornoglasbenimi deli.
Gidon Kremer igra na violino Nicole Amatija iz leta 1641. Je avtor štirih knjig, zadnja izmed njih, Pisma
mlademu pianistu, je izšla leta 2013. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike in odsevajo širino
njegovega umetniškega stremenja in estetskih pogledov.

/by

V Narodnem domu proslavili 30. obletnico

Svečana akademija ob 30. jubileju Narodnega doma Maribor

V znamenju umetnosti, ustvarjalnosti in misli na zanamce

Ne slavimo jubilejev, smo zapisali v enem od sloganov, s katerimi smo zaznamovali svoje jubilejno leto. Drži!
Leto 2022 namreč v Narodnem domu Maribor mineva v ustvarjalnem in delovnem vzdušju, zaznamovano z
odlično obiskanimi in odmevnimi prireditvami, med katerimi smo še več pozornosti posvetili takšnim, ki so
dvigale utrip v mestu ter njegove ulice in trge spreminjale v oder. Seveda smo se trem desetletjem, ki se
prelivajo v zgodovino, poklonili tudi s svečanostjo. 13. oktobra je v Dvorani generala Maistra potekala
svečana akademija ob 30-letnici Narodnega doma Maribor, a tudi tu sta imeli glavno besedo umetnost in
ustvarjalnost.
Večer je namreč zaznamoval izid monografije Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let, v kateri je
urednica dr. Karolina Babič zajela pretekle in aktualne kreativne impulze, s katerimi v Narodnem domu
Maribor že tri desetletja ustvarjamo in razvijamo kulturno krajino mesta, regije in države. Med avtorji
prispevkov najdemo tako opazovalce kot soustvarjalce naše tridesetletne poti: Toneta Partljiča, Jernejo Ferlež,
Karmen Salmič Kovačič, Bojana Sedmaka, Marka Koširja, Boštjana Narata, Natašo Kramberger … Kratke
spomine in misli ob jubileju pa so prispevali Svetlana Makarovič, Mitja Rotovnik, Radovan Vlatković, Primož
Premzl, Karmina Šilec in številni drugi.
Osrednji del prireditve je bil namenjen premieri dokumentarnega filma Za vsakega nekaj scenarista in
režiserja Bojana Labovića, ki je v koprodukciji Narodnega doma Maribor in Televizije Slovenija nastal prav ob
jubileju, ponuja pa izrazito avtorski pogled na tridesetletno delovanje Narodnega doma Maribor in kulturno
klimo v mestu. Avtor ga opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem kaj
in kakšna je, oziroma bi morala biti, prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih
stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne »analitične
resnice« o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav
mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in ostale obilice podatkov, ki sicer
veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu
dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in kaj ne. Ta
večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči na
visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in njegovimi
identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin Muso: »Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno
slabo«. In kot mu pritrdi drugi protagonist Jure Ivanušič, ko ugotavlja, da se mariborska duša giblje od delavca
do intelektualca in od kmeta do meščana.«
Film smo širši javnosti predstavili na dveh odprtih (prost vstop) projekcijah v Dvorani generala Maistra v
Narodnem domu. Prva je bila v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri, v nedeljo, 19. oktobra, pa je sledila matineja
ob 11. uri. V okviru svojih sporedov bo film predvajala tudi Televizija Slovenija.

 

O NARODNEM DOMU MARIBOR

Narodni dom Maribor je za Cankarjevim domom drugi največji kulturno-prireditveni center v državi, katerega
poslanstvo je zadovoljevanje potreb po kakovostnih in raznolikih kulturnih programih, namenjenih najširšemu
občinstvu. V treh desetletjih si je prireditve Narodnega doma Maribor ogledalo že več kot 14 milijonov gledalcev.
V Narodnem domu Maribor že tri desetletja ustvarjajo Festival Lent, največji slovenski multikulturni festival.
Odlikuje ga izvirna in prepoznavna festivalska formula, ki ne ponavlja vzorcev komercialno usmerjenih festivalov,
namenjenih ozkemu krogu obiskovalcev, temveč načrtno stavi na širino, odprtost in vključevanje. Festival Lent je
tako festival, ki s svojim mnogoplastnim prepletanjem kulture, umetnosti, glasbe, gledališča, kulinarike in druženja
uspešno nagovarja najširši krog obiskovalcev. Je festival vseh generacij, ki družinam ponudi (pre)potrebne
priložnosti za kvalitetno skupno preživljanje časa, domačim in tujim obiskovalcem Maribora omogoči, da ga
spoznajo kot živahno, kulturno in odprto mesto, Mariborčanom pa, da odkrivajo in uživajo v njegovih skritih,
pogosto tudi pozabljenih kotičkih, ki jih prav Festival Lent s svojimi dogodki obuja v novo življenje. Pod okriljem
festivala Lent poteka tudi mednarodni CIOFF festival Folkart, eden najpomembnejših in najbolj cenjenih folklornih
festivalov na svetu.
S prirejanjem gostovanj vrhunskih svetovnih simfoničnih in komornih orkestrov ter solistov v okviru Orkestrskega in
Komornega cikla ter Festivala Maribor, v okviru katerih so v mestu pozdravili velikane, kot so Kiril Petrenko, Valerij
Gergiev, Hilary Hahn, Miša Majski, Julian Rachlin in Paavo Järvi, letos pa smo med drugim privabili violinista Gidona
Kremerja in njegov orkester Kremerata Baltica, violinista Christiana Tetzlaffa, violončelistko Natalie Clein, pianista
Aleksandra Melnikova ter Komorni orkester iz Basla z dirigentom Heinzem Holligerjem, Narodni dom Maribor
uspešno skrbi, da drugo največje mesto v državi drži korak z največjimi glasbenimi središči. Ob tem z organizacijo
kreativnih, inovativnih in izzivalnih glasbenih projektov skrbi za razvoj in spremljanje sodobne glasbene
ustvarjalnosti, s koncerti popularne glasbe pa zagotavlja glasbeno ponudbo za vse okuse in najširši krog poslušalcev.
S kulturnim izobraževanjem otrok in mladine na glasbenem, plesnem, gledališkem in likovnem področju v okviru
Mladinskega cikla, Kulturnega dnevnika, otroškega gledališkega abonmaja Kekec, družinskega festivala Art kamp,
predstav v sklopu otroškega programa med Festivalom Lent ter prireditev v sklopu festivala Vilinsko mesto
mariborskim otrokom omogoča prvi stik s kulturo, priložnost za preizkušanje in raziskovanje umetniških procesov
ter pogled v zaodrja in zakulisja kulturnih institucij. Pireditve za otroke in mladino Narodnega doma Maribor vsako
leto obišče skoraj šestdeset tisoč predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev.
S ciklom Jazz v Narodnem domu in festivalom JazzLent kot edini prireditelj v mestu kontinuirano prirejajo koncerte
jazzovske glasbe ter ljubiteljem te zvrsti z gostovanji poznavalsko izbranih tujih zasedb omogočajo stik s svetovnimi
jazzovskimi tokovi, domačim ustvarjalcem pa razvoj in preboj.
Pomembno nišo zapolnjujejo tudi na področju odrskih umetnosti. S prvim slovenskim abonmajskim ciklom,
namenjenim izključno komediji, so skozi desetletja ustvarili pomembno platformo za razvoj in razcvet tega v
institucionalnih gledališčih pogosto slabo zastopanega žanra. Narodni dom Maribor je bil tudi med prvimi, ki je svoje
avditorije odprl stand up komediji, ob tem pa z lastno produkcijo predstav, organizacijo gostovanj slovenskih in tujih
gledališč ter s koprodukcijskimi sodelovanji aktivno deluje tudi na področju sodobnih odrskih umetnosti.
Z zagotavljanjem pogojev za delovanje nevladnih organizacij in ustvarjalcev v Vetrinjskem dvoru in vseh objektih
kulturne infrastrukture, s katero upravlja, zavod ustvarja stičišča ustvarjalnosti in povezovanja na področju
kreativnih industrij. S tem pomembno pripomore k razvoju sodobnih kulturnih in umetniških pristopov, pa tudi k
uspešnemu delovanju in povezovanju društev, zavodov ter samostojnih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev. Z njimi
ter zanje gradi široko in trdno mrežo – laboratorij ustvarjalnosti in platformo za razvoj kreativnega sektorja.

/by

30. let Narodnega doma Maribor

Svečana akademija ob 30. jubileju Narodnega doma Maribor

V znamenju umetnosti, ustvarjalnosti in misli na zanamce

Ne slavimo jubilejev, smo zapisali v enem od sloganov, s katerimi smo zaznamovali svoje jubilejno leto. Drži!
Leto 2022 namreč v Narodnem domu Maribor mineva v ustvarjalnem in delovnem vzdušju, zaznamovano z
odlično obiskanimi in odmevnimi prireditvami, med katerimi smo še več pozornosti posvetili takšnim, ki so
dvigale utrip v mestu ter njegove ulice in trge spreminjale v oder. Seveda pa se bomo trem desetletjem, ki se
prelivajo v zgodovino, poklonili tudi s svečanostjo. 13. oktobra bo tako v Dvorani generala Maistra potekala
svečana akademija ob 30-letnici Narodnega doma Maribor, a tudi tu bosta imeli glavno besedo umetnost in
ustvarjalnost.
Večer bo namreč zaznamoval izid monografije Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let, v kateri je
urednica dr. Karolina Babič zajela pretekle in aktualne kreativne impulze, s katerimi v Narodnem domu
Maribor že tri desetletja ustvarjamo in razvijamo kulturno krajino mesta, regije in države. Med avtorji
prispevkov najdemo tako opazovalce kot soustvarjalce naše tridesetletne poti: Toneta Partljiča, Jernejo Ferlež,
Karmen Salmič Kovačič, Bojana Sedmaka, Marka Koširja, Boštjana Narata, Natašo Kramberger … Kratke
spomine in misli ob jubileju pa so prispevali Svetlana Makarovič, Mitja Rotovnik, Radovan Vlatković, Primož
Premzl, Karmina Šilec in številni drugi.
Osrednji del prireditve pa bo namenjen premieri dokumentarnega filma Za vsakega nekaj scenarista in
režiserja Bojana Labovića, ki je v koprodukciji Narodnega doma Maribor in Televizije Slovenija nastal prav ob
jubileju, ponuja pa izrazito avtorski pogled na tridesetletno delovanje Narodnega doma Maribor in kulturno
klimo v mestu. Avtor ga opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem kaj
in kakšna je, oziroma bi morala biti, prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih
stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne »analitične
resnice« o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav
mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in ostale obilice podatkov, ki sicer
veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu
dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in kaj ne. Ta
večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči na
visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in njegovimi
identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin Muso: »Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno
slabo«. In kot mu pritrdi drugi protagonist Jure Ivanušič, ko ugotavlja, da se mariborska duša giblje od delavca
do intelektualca in od kmeta do meščana.«
Film bomo premierno predstavili na dveh odprtih (prost vstop) projekcijah v Dvorani generala Maistra v
Narodnem domu. Prva bo v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri. V nedeljo, 16. 10. ji bo sledila matineja ob 11.
uri. V okviru svojih sporedov bo film predvajala tudi Televizija Slovenija.

O NARODNEM DOMU MARIBOR
Narodni dom Maribor je za Cankarjevim domom drugi največji kulturno-prireditveni center v državi, katerega
poslanstvo je zadovoljevanje potreb po kakovostnih in raznolikih kulturnih programih, namenjenih najširšemu
občinstvu. V treh desetletjih si je prireditve Narodnega doma Maribor ogledalo že več kot 14 milijonov gledalcev.
V Narodnem domu Maribor že tri desetletja ustvarjajo Festival Lent, največji slovenski multikulturni festival.
Odlikuje ga izvirna in prepoznavna festivalska formula, ki ne ponavlja vzorcev komercialno usmerjenih festivalov,
namenjenih ozkemu krogu obiskovalcev, temveč načrtno stavi na širino, odprtost in vključevanje. Festival Lent je
tako festival, ki s svojim mnogoplastnim prepletanjem kulture, umetnosti, glasbe, gledališča, kulinarike in druženja
uspešno nagovarja najširši krog obiskovalcev. Je festival vseh generacij, ki družinam ponudi (pre)potrebne
priložnosti za kvalitetno skupno preživljanje časa, domačim in tujim obiskovalcem Maribora omogoči, da ga
spoznajo kot živahno, kulturno in odprto mesto, Mariborčanom pa, da odkrivajo in uživajo v njegovih skritih,
pogosto tudi pozabljenih kotičkih, ki jih prav Festival Lent s svojimi dogodki obuja v novo življenje. Pod okriljem
festivala Lent poteka tudi mednarodni CIOFF festival Folkart, eden najpomembnejših in najbolj cenjenih folklornih
festivalov na svetu.
S prirejanjem gostovanj vrhunskih svetovnih simfoničnih in komornih orkestrov ter solistov v okviru Orkestrskega in
Komornega cikla ter Festivala Maribor, v okviru katerih so v mestu pozdravili velikane, kot so Kiril Petrenko, Valerij
Gergiev, Hilary Hahn, Miša Majski, Julian Rachlin in Paavo Järvi, letos pa smo med drugim privabili violinista Gidona
Kremerja in njegov orkester Kremerata Baltica, violinista Christiana Tetzlaffa, violončelistko Natalie Clein, pianista
Aleksandra Melnikova ter Komorni orkester iz Basla z dirigentom Heinzem Holligerjem, Narodni dom Maribor
uspešno skrbi, da drugo največje mesto v državi drži korak z največjimi glasbenimi središči. Ob tem z organizacijo
kreativnih, inovativnih in izzivalnih glasbenih projektov skrbi za razvoj in spremljanje sodobne glasbene
ustvarjalnosti, s koncerti popularne glasbe pa zagotavlja glasbeno ponudbo za vse okuse in najširši krog poslušalcev.
S kulturnim izobraževanjem otrok in mladine na glasbenem, plesnem, gledališkem in likovnem področju v okviru
Mladinskega cikla, Kulturnega dnevnika, otroškega gledališkega abonmaja Kekec, družinskega festivala Art kamp,
predstav v sklopu otroškega programa med Festivalom Lent ter prireditev v sklopu festivala Vilinsko mesto
mariborskim otrokom omogoča prvi stik s kulturo, priložnost za preizkušanje in raziskovanje umetniških procesov
ter pogled v zaodrja in zakulisja kulturnih institucij. Pireditve za otroke in mladino Narodnega doma Maribor vsako
leto obišče skoraj šestdeset tisoč predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev.
S ciklom Jazz v Narodnem domu in festivalom JazzLent kot edini prireditelj v mestu kontinuirano prirejajo koncerte
jazzovske glasbe ter ljubiteljem te zvrsti z gostovanji poznavalsko izbranih tujih zasedb omogočajo stik s svetovnimi
jazzovskimi tokovi, domačim ustvarjalcem pa razvoj in preboj.
Pomembno nišo zapolnjujejo tudi na področju odrskih umetnosti. S prvim slovenskim abonmajskim ciklom,
namenjenim izključno komediji, so skozi desetletja ustvarili pomembno platformo za razvoj in razcvet tega v
institucionalnih gledališčih pogosto slabo zastopanega žanra. Narodni dom Maribor je bil tudi med prvimi, ki je svoje
avditorije odprl stand up komediji, ob tem pa z lastno produkcijo predstav, organizacijo gostovanj slovenskih in tujih
gledališč ter s koprodukcijskimi sodelovanji aktivno deluje tudi na področju sodobnih odrskih umetnosti.
Z zagotavljanjem pogojev za delovanje nevladnih organizacij in ustvarjalcev v Vetrinjskem dvoru in vseh objektih
kulturne infrastrukture, s katero upravlja, zavod ustvarja stičišča ustvarjalnosti in povezovanja na področju
kreativnih industrij. S tem pomembno pripomore k razvoju sodobnih kulturnih in umetniških pristopov, pa tudi k
uspešnemu delovanju in povezovanju društev, zavodov ter samostojnih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev. Z njimi
ter zanje gradi široko in trdno mrežo – laboratorij ustvarjalnosti in platformo za razvoj kreativnega sektorja.

 

/by

Oktober v Narodnem domu Maribor

Pošiljamo vam oktobrski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor.

 

V prilogi: Oktober 2022 v Narodnem domu Maribor

 

Fotografije najdete na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_foto_oktober_2022/

 

/by

Otvoritev razstave

Otvoritev razstave Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899 – 30. 9. ob 19h

 

Spoštovani,

v petek, 30. 9., ob 19. uri v Galeriji KiBela odpiramo razstavo Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899.

Trideset let Narodnega doma Maribor in trideseti Festival Lent smo že obeležili z dvema fotografskima razstavama na prostem, tretja, ki bo zaokrožila razstave ob jubilejnem letu, pa je razstava priznanega slovenskega striparja Gašperja Krajnca Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899. Ilustracije, nastale prav za to priložnost, nam bodo izrisale zgodovino stavbe in osvetlile dogajanje v njej od leta 1899, ko je bil Narodni dom v Mariboru prvič združevalec slovenskega kulturnega življenja do danes, ko je sedež Kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor in središče kulturnega vrveža v mestu.

 

V prilogi: Otvoritev razstave Narodni dom – središče kulturnega dogajanja od 1899_30.9.2022

 

 

/by

Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————
Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899 30. 9.–22. 10. 2022
Ponedeljek–petek: 10:00–18:00, sobota: 10:00–14:00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

KIBLA2LAB na MFLU v Kranju
30. 9.–2. 11. 2022
Galerija Janeza Puharja, Kranj

Artist talk: Neo Christopher Chung
Sreda, 5. 10. 2022, ob 19. uri
MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

KIBLIX 2022 Preddogodek
Kinetic-Sonic Jam s Simonom Whethamom
14.–16. 10. 2022
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

—————————
NA OGLED
—————————
Janja Kosi: Lepidoterarium
16. 9.–15. 10. 2022
Torek–petek: 15:00–19:00, sobota: 10:00–13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega »Zvestoba dobremu staremu, vendar tudi posluh za novo.« Do konca leta 2022
Sreda–petek: 13:00–17:00, sobota–nedelja: 11:00–17:00 Posestvo Meranovo, Vrhov Dol 14, 2341 Limbuš

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————
Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899 30. 9.–22. 10. 2022
Ponedeljek–petek: 10:00–18:00, sobota: 10:00–14:00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

V petek, 30. septembra 2022, ob 19. uri vabljeni v KiBelo na odprtje razstave Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899 v obliki stripa avtorja Gašperja Krajnca, ki je nastala ob 30. jubileju Narodnega doma Maribor.

Ilustracije Gašperja Krajnca nas popeljejo v leto 1899, ko je bil Narodni dom prvič združevalec slovenskega kulturnega življenja v Mariboru.
Trenutke v zgodovini stavbe in zavoda je avtor upodobil na podlagi arhivskega gradiva Narodnega doma Maribor in Pokrajinskega arhiva Maribor, kateremu je vdihnil življenje. Na razstavi so upodobljene tudi skrivnosti Narodnega doma: spomenica iz tulca nad »turnom«, knjiga, ki je bila rešena pred sežigom in spominska plošča v avli, na kateri je zapis na obeh straneh. Hkrati pa vam bo s pomočjo VR očal omogočen razgled s stolpa
(turna) Narodnega doma.

Več: https://bit.ly/3SgDJwT

Vstop je prost.

—————————
KIBLA2LAB na MFLU v Kranju
30. 9.–2. 11. 2022
Galerija Janeza Puharja, Kranj

KIBLA2LAB se bo z instalacijo MORPHIA predstavil na 11. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti (MFLU) v Kranju. Na festivalu se bo predstavilo 98 avtorjev iz 21 držav.

V MORPHII se distinkcija med realnim in virtualnim skozi vidni mehanizem pretvarja v sublimacijski proces latentnega ugodja, pomešanega s pričakovanji. Lebdeča skulptura v zatemnjenem prostoru s pomočjo avtorsko generiranih vizualnih efektov zaživi, projekcije materializirajo samosvoj svet nekakšnega antropomorfnega in hkrati tudi amorfnega bitja, ki nas je obiskalo iz vesolja. Vanj se potopimo ob pritanjenem zvoku kot povabilu k neverbalni (meta)komunikaciji z objektom, da se odpravimo na popotovanje po širjavah prostorov naših misli.

Več: https://www.mcruk.si/clanek/kibla2lab-na-mflu-v-kranju

—————————
Artist talk: Neo Christopher Chung
Sreda, 5. 10. 2022, ob 19. uri
MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Z veseljem napovedujemo, da bomo v začetku oktobra v KIBLA2LAB v okviru mednarodnega rezidenčnega programa mreže RUK gostili umetnika Nea Christopherja Chunga. Umetnik, ki se ukvarja s podatki in strojno kulturo, z novomedijskimi instalacijami in intervencijami pa preučuje in razkriva nastajajočo estetiko sistemov, ki so tesno povezani z družbenimi izzivi, bo v času rezidenčnega bivanja s sodelavci KIBLA2LAB razvijal sistem umetne inteligence znotraj virtualnih svetov.

Neo bo svojo umetniško prakso predstavil na artist talku, ki bo v sredo, 5. oktobra 2022, ob 19. uri v MMC KIBLA v Mariboru. Vabljeni!

Več: https://www.mcruk.si/clanek/rezidenca-neo-christopher-chung

—————————
KIBLIX 2022 Preddogodek
Kinetic-Sonic Jam s Simonom Whethamom
14.–16. 10. 2022
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

Vabimo vas, da se pridružite Simonu Whethamu, britanskemu umetniku, raziskovalcu neopaženih zvokov in mentorju, ki bo v mesecu oktobru RUK rezident v KIBLA2LAB, ter ekipi laboratorija na prihajajočem Kinetic-Sonic Jamu, 48-urnem ustvarjanju, na katerem se zavržena elektronika predela v kinetične zvočne skulpture. Po jamu bo Simon zasnoval in razvil svoje delo v povezavi z vašim, končna instalacija pa bo razstavljena v okviru letošnjega festivala KIBLIX. Dogodek bo potekal na KIBLA PORTALU v Mariboru med 14. in 16. oktobrom 2022.

Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo do 9. oktobra 2022 na https://tinyurl.com/mr3j726t.

Več: https://www.mcruk.si/clanek/kinetic-sonic-jam-s-simonom-whethamom

—————————
NA OGLED
—————————
Janja Kosi: Lepidoterarium
16. 9.–15. 10. 2022
Torek–petek: 15:00–19:00, sobota: 10:00–13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Janja Kosi se v svojih novih delih osredotoča na večplastnost doživljanja določenega kraja, s samostojno razstavo Lepidoterarium pa urbano okolje transformira v prostorsko podobo. Med sprehajanjem po urbanih prostorih išče nove poglede, opazuje spremembe in ustvarja fotografske posnetke arhitekture, ki jih jemlje iz konteksta, da bi jih nato vpela v mrežo svoje notranje urbane podobe. Zbiranje arhitektonskih fragmentov, ki jih umetnica razstavlja v novih kompozicijah, spominja na postopek zbiranja metuljev ter njihovega razstavljanja v t. i. hišah za metulje.

Več: https://bit.ly/3ezBYMp

Vstop je prost.

—————————
Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega »Zvestoba dobremu staremu, vendar tudi posluh za novo.« Do konca leta 2022
Sreda–petek: 13:00–17:00, sobota–nedelja: 11:00–17:00 Posestvo Meranovo, Vrhov Dol 14, 2341 Limbuš

Hibridna muzejska razstava na posestvu Meranovo, ki obeležuje 200.
obletnico prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo in v Maribor, vas bo popeljala po zgodovini posesti na drugačen način. Vsebine raziskujemo in jih z umetniškimi postopki in ambientalnimi postavitvami predstavljamo na nove načine, od fizičnih objektov do izkušenj najnovejših tehnologij.

Več: https://www.mcruk.si/clanek/nadvojvoda-janez

Za organizirane skupine je možen ogled izven odpiralnega časa po predhodnem dogovoru na kibla@kibla.org ali peter.kramer@um.si.

******************
http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla
_______________________________________________
Press mailing list
Press@mailman.kibla.org
http://mailman.kibla.org/mailman/listinfo/press

/by

Festival Lent 2022 nagrajen na kongresu IFEA v ZDA

Festivalu Lent 2022 zlat in bronast Pinnacle Award festivalskega združenja IFEA

 

Med 19. in 21. septembrom 2022 so v McAllenu (Teksas, ZDA) na 65. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA (IFEA’s 65th Annual Convention, Expo & Retreat) podelili nagrade Pinnacle za dogodke, ki so izmed prispelih prijav iz celega sveta najbolj izstopali na področju promocije in ustvarjalnosti v festivalski industriji.

Festival Lent 2022, v organizaciji Narodnega doma Maribor, je bil tokrat nagrajen v dveh kategorijah:

  • Gold Pinnacle Award – za plakat Festivala Lent 2022
    • Bronze Pinnacle Award – za programsko zloženko Festivala Lent 2022

Na seznamu sodelujočih za nagrade združenja so se tudi letos ponovno znašle organizacije iz številnih držav sveta, ki pripravljajo programsko zares raznovrstne prireditve. Tako so nagrade poleg festivalov iz ZDA prejeli tudi festivali iz Južne Koreje, Avstralije, Kanade, Tajske in Slovenije.

Podrobnosti in ostali nagrajenci

IFEA/Haas & Wilkerson Pinnacle Award Winners – Category Order 2022

Best Promotional Poster

Budget: $750,000 to $2 Million

Gold: Narodni dom Maribor, Festival Lent 2022

Maribor, Slovenia

Silver: Town of Addison, Addison Oktoberfest 2019, Addison, TX, United States

Bronze: City of Richardson, Wildflower! Arts & Music Festival 2022, Richardson, TX, United States

Best Promotional Brochure

Budget: $750,000 to $2 Million

Gold: Scottsdale Arts, Canal Convergence, 2019, Scottsdale, AZ, United States

Silver: Music for All Summer Symposium 2022, Indianapolis, IN, United States

Bronze: Narodni dom Maribor, Festival Lent, 2022, Maribor, Slovenia

 

V prilogi:

 

 

/by