Prispevki

Prazniki so mimo in upam, da ste si nabrali_e novih moči za dneve, ki so pred nami. Že jutri bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna o deportacijah, konec tedna pa bo na sporedu tradicionalni dogodek Pot ob žici, kjer bo sodelovala tudi slovenska Amnesty.

Zgodbe izbrisanih na Poti ob žici

Na prireditvi Pot ob žici, ki bo v Ljubljani potekala med 4. in 6. majem, bodo že tradicionalno tudi naše stojnice. Našli nas boste v Kosezah, na Livadi in Fužinah ter tudi v parku Zvezda. Obiščite nas in oddajte svoj podpis pod peticijo za popravo krivic izbrisanim.

Pot ob žici 2023

Javna tribuna proti deportacijam

Jutri, 4. maja, bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna. Na njej bomo opozorili na nevarnost vračanja prosilcev za azil na ozemlje Hrvaške in slovensko vlado pozvali, naj jih prekine, dokler se nasilna in protipravna ravnanja z migranti v tej državi ne končajo.

Kam Slovenija pošilja prosilce za azil?

Intervju z Nahid Persson

Vabljeni k branju intervjuja z režiserko zmagovalnega filma na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani Nahid Persson.

»Prvič v zgodovini revolucijo vodijo ženske.«

Let 3 so se na družabnih omrežjih z videom poklonili porušenemu ukrajinskemu mestu Mariupol.

»Razglednica z otroško pesmijo brez otrok. Kapitoshka, ukrajinska pesmica, prevedena v hrvaški jezik«.

»Letim, letim, sem kakor topla kaplja. Letim, letim, sem kakor lahek oblak. Nad livado bom poletel in vse cvetice bodo oživele. Nad livado bom poletel in vse travice bodo ozelenele. Ker jaz se kaplja. Razumeš to? Saj, vse livade si želijo mojega obiska. Veselo bom kapljal, dokler ne bo bodo vsi zadovoljni.«

Let 3 so se nedavno odpravili na pot proti Liverpoolu, kjer bodo na tekmovanju za pesem Evrovizije s protivojno pesmijo Mama ŠČ! zastopali naše sosede Hrvate. Na poti so se že ustavili v Beogradu, Bukarešti, Odesi, Mariupolu, Harkovu in Kijevu, pot pa bodo nadaljevali preko Varšave in Londona.

Naj samo spomnimo, na dan mladosti, 25. maja, bodo Let 3 nastopili v Kinu Šiška, še prej, 19. maja v beograjskem Domu omladine, 2. septembra pa v Zagrebu, na Šalati.
Vstopnice za ljubljanski koncert so naprodaj na vseh eventimovih kanalih ter na blagajni Kina Šiške.

Let 3 @Kino Šiška

www.dallas.si
shop.dallas.si

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

Marijan Mirt: Ugrabitev Evrope
5. 5.–3. 6. 2023
Odprtje razstave: petek, 5. 5. 2023, ob 19. uri MMC KIBLA / KiBela

Staš Kleindienst: Insomnia
12. 5.–10. 6. 2023
Odprtje razstave: petek, 12. 5. 2023, ob 19. uri artKIT

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Program neformalnega izobraževanja Šesto srečanje: petek, 5. 5. 2023, ob 16. uri MMC KIBLA

—————————
NA OGLED
—————————

Za humano tehnologijo
Razstava Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture RUK Do 4. 5. 2023 Odpiralni čas: vsak dan: 10:00-20:00 Cankarjev dom, Prvo preddverje in Štihova dvorana

31 LET S(R)AMOTE
Razstava Amnesty International Slovenije ob 31. obletnici izbrisa Do 6. 5. 2023 Odpiralni čas: torek-petek: 15:00-19:00, sobota: 10:00-13:00 artKIT

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

Marijan Mirt: Ugrabitev Evrope
5. 5.–3. 6. 2023
Odprtje razstave: 5. 5. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: ponedeljek-petek 10:00-18:00, sobota 10:00-14:00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje pregledne razstave Marijana Mirta z naslovom Ugrabitev Evrope, ki bo v petek, 5. maja 2023, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas. Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, izpostavi antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem.

Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu. Končal je Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje v Zagrebu na oddelku kiparstva. Leta 1999 je magistriral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, pri profesorjih Miroju Vucu in Robertu Emilu Tanayu. Leta 2000 se je preselil v Maribor.
Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot dvajset samostojnih razstav in mnogo skupinskih. Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH. Razstavlja samostojno in v skupini doma ter v tujini. Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Riharda Jakopiča leta
2020 in leta 2023 Glazerjevo listino, zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre 2017 ter štirikrat nagrado DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019; Artfarers 2012, Atene; Simpozij Penza 2009 in 2010, Rusija itn.  Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, z računalniškim oblikovanjem, s fotografijo in z likovno pedagogiko. Živi in ustvarja v Mariboru.

Več: https://bit.ly/427GwNd

Vstop je prost.

—————————
NA OGLED
—————————

Za humano tehnologijo
Pregledna razstava Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture Do 4.
5. 2023
Odpiralni čas: vsak dan od 10. do 20. ure Cankarjev dom, Prvo preddverje in Štihova dvorana, Prešernova cesta 10, Ljubljana

Po treh letih interdisciplinarnega ustvarjanja, povezovanja različnih deležnikov in premikanja mej na področjih tehnologij razširjene resničnosti, robotike in umetne inteligence, digitalizacije in digitizacije kulturne dediščine ter ekologije in trajnostnega razvoja, bomo predstavili inovativne in vizionarske pilotne projekte, produkte, umetniška dela, festivale in izobraževalne programe. Skozi razstavljene projekte bomo povezali in predstavili več ustvarjalnih področij, metodoloških pristopov ter produkcijskih kontekstov, v okviru katerih skušamo nove tehnologije vpeljati v temeljne postulate sodobne družbe 21.
stoletja po načelu humanizacije tehnologije.

Umetnice in umetniki: Laibach, Maša Jazbec, Varvara & Mar (Varvara Guljajeva in Mar Canet), Neo C. Chung in Diana Bohucka, Simon Whetham, Alice Daeun Kim, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang, Vojtěch Radakulan, Robertina Šebjanič / Sofia Crespo / Feileacan McCormick, Maja Smrekar in Jonas Jørgensen, name:, Brad Downey, Boštjan Čadež – Fšk, Mauricio Valdés San Emeterio, Marko Vivoda in Gjorgji Despodov, Joao Pedro Oliveira, Tamara Lašič Jurković, Matevž Kolenc, Gašper Torkar. Pilotni in ostali
projekti: DDTlab / NeuroFly (AFormX), Vrtoglavi ptič 2020 (Dunking Devils, HSE, Arctur, Iztok Kovač), Nube 360° (Tomo Križnar, Irena Pivk Križnar), Robot Yaski Art (Varvara&Mar, Žan Rajšek, Maša Jazbec) in robotka Eva; HEKA / Simbiocen (Ustvarjalni laboratorij KRATER in Društvo Trajna), Exxplorers (Cooperativa Pun- tozero, VR-Team in Slovenski planinski muzej Mojstrana), studio izkustvenega prostorskega zvoka – KUBER / HEKA, Kočerja v »The Holy Crab« (delavnica); KIBLA2LAB / Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM) in 3D zajemni izbranih lokacij v Mariboru, VRTN!CA (Arboretum Volčji Po- tok), VR razstave KIBLIX 2020–2021. Izobraževanja: PiNA / Creatorship, poletna šola D+S in Kulturni management.

Več: https://bit.ly/3Ke3knd

Vstop je prost.

Razstava je del projekta RUK (2019-2023), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

—————————

31 LET S(R)AMOTE
Razstava Amnesty International Slovenije ob 31. obletnici izbrisa Do 6. 5. 2023 Odpiralni čas: torek-petek 15:00-19:00, sobota 10:00-13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Razstavo so v AIS postavili v spomin na izbris in boj izbrisanih za popravo krivic. Slovenija je 26. 2. 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisala 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk. Čez noč so ostali brez pravnega statusa, brez veljavnih dokumentov, brez pravic. Posledice so bile neusmiljene:
tisoči so bili deportirani iz Slovenije, niso imeli dostopa do zdravnika, socialnih pomoči, delodajalci so morali prekiniti njihove zaposlitve, njihovih otrok po rojstvu niso vpisali v matične knjige. Na papirju so prenehali obstajati.

Razstava je poklon pogumu in neomajni vztrajnosti izbrisanih. Izbris je ljudem ukrojil življenja in jih razrezal na tako drobne koščke, da jih do konca niso nazaj sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice niti prizadevanja številnih v civilni družbi.
Vendar so izbrisani iz teme in bolečine samote vstali, se povezali in organizirali v gibanje, v upor, v večletno kampanjo. Sebe in civilno družbo so kolektivizirali in ustvarili najmočnejše, najbolj dolgotrajno in trdoživo gibanje, kar ga poznamo.

Razstavo posvečamo Aleksandru Todoroviću, neumornemu borcu za popravo krivic izbrisanim.

Vabljeni k podpisu peticije slovenske Amnesty in Mirovnega inštituta za vlado, naj čim prej pripravi zakonske ukrepe, da krivice končno popravi.
Podpis peticije na www.amnesty.si/peticija-izbrisani.

Več: http://bit.ly/3JXrceE

Vstop je prost.

—————————————
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
—————————————

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu*
Šesto srečanje: petek, 5. 5. 2023, ob 16. uri MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Vabljeni, da se nam pridružite na šestem srečanju bralnega krožka, ki bo v petek, 5. maja, ob 16. uri v MMC KIBLA. Nadaljevali bomo z branjem knjige Against the Anthropocene, tokrat se bomo pogovarjali o poglavju Capitalocene Violence.

V okviru programa neformalnega izobraževanja poteka bralni krožek z naslovom Umetnost življenja na uničenem planetu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Društvom NAGIB, umetnico Barbaro Kukovec in filozofinjo dr.
Majo Pan. Srečanja potekajo vsaka dva tedna, ob sredah do 24. junija 2023 v MMC KIBLA (Ulica kneza Koclja 9) in v studiu Kulturnega inkubatorja (Koroška cesta 18).

Letošnjo edicijo bralnega krožka smo zasnovali dvodelno. Povezujemo različna področja sodobne umetnosti – vizualne, intermedijske in uprizoritvene, in se naslanjamo na izbrana teoretska besedila. V KIBLINEM delu se posvečamo podrobnemu branju knjige Against the Anthropocene umetnostnega zgodovinarja in kritika T. J.-ja Demosa, v NAGIBOVEM pa se bomo neposredno vključujemo v živ ekosistem umetniškega procesa Barbare Kukovec, pri čemer nam izbrana besedila Donne Haraway, Timothyja Mortona, Dominiqa Laporta, Anne Tsing idr. služijo kot iztočnica za razmislek in pogovor o izčrpavanju, ekologiji, skupnosti, metodologijah umetniških procesov, snovanju umetniških del itd.

Dodatne informacije in prijave: ziva@kibla.org Udeležba je brezplačna.

*Naslov je povzet po knjigi The Art of Living on a Damaged Planet (ur.
Anna Lowenhaupt Tsing, Heather Anne Swanson, Elaine Gan in Nils Bubandt).
Prevod naslova: Katja Kosi.

Več: http://bit.ly/3jWdoIx

—————————————
DDI – Digitalni dediščinski inkubator
—————————————

Obiščite virtualno zbirko od OD KMETA DO DELAVCA

Sprehodite se po virtualni razstavi Od kmeta do delavca, ki vabi na popotovanje skozi dediščino industrijske revolucije na Slovenskem.
Razstava odstira pogled sedmih slovenskih krajev na spremembe, ki so se odvijale ob prehodu iz kmečke v delavsko družbo. Spoznajte, kako je to obdobje zaznamovalo Maribor, Idrijo, Ilirsko Bistrico, Ajdovščino, Ptuj, Sežano in Tolmin!

Virtualna zbirka Od kmeta do delavca, je odprta po rednem urniku – na spletnem portalu Duri si jo lahko ogledate vsak dan med 9.00 in 11.00 ter
17.00 in 20.00. Ker okolje Mozilla Hubs spodbuja interakcijo med obiskovalci, si lahko vsak ustvari lasten avatar in ob sprehodu skozi prostore muzeja preko lastnega mikrofona komunicira z ostalimi obiskovalci.

S tem projektom smo na eni strani želeli spodbuditi raziskovanje lokalne preteklosti in širših zgodovinskih procesov, na drugi strani pa ko sodelovanju povabiti dijake in jih seznaniti s sodobnimi tehnologijami za ustvarjanje 3D virtualnega prostora. Veseli smo, da se je na naše povabilo odzvalo 7 srednjih šol, kjer smo z dijaki izvedli poglobljene delavnice spoznavanja različnih družbenih fenomenov, hkrati pa se preizkusili v gradnji virtualnega prostora na platformi Mozilla Hubs. Društvo Idrija
2020 je delavnice izvedlo na Gimnaziji Jurija Vege Idrija in Gimnaziji Tolmin, ekipa Zavoda Dobra pot je obiskala Gimnazijo Ilirska Bistrica, Gimnazijo Sežana in Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina, pri KIBLI pa so k sodelovanju vključili Srednjo šolo za oblikovanje Maribor ter Elektro in računalniško šolo Ptuj.

VIRTUALNA GALERIJA: https://bit.ly/41ZrObI

Vabljeni k ogledu!

—————————

DDI – SPLETNI TEČAJI

Kako narediti družinsko drevo? Kaj storiti ob najdbi kulturne dediščine?
Kako zabeležiti zgodovino prednikov? Kako pomaga digitalizacija? Razširi svoja znanja in spoznaj zanimive primere. Na spletnem portalu DURI ponujamo sedem spletnih tečajev:

– Postopek obdelave podatkov laserskega snemanja površja (LiDAR) Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3JIEueU

– Digitalna interpretacija kulturne dediščine Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3mbi1PN

– Kaj sploh je kulturna dediščina
Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3KJ5IVa

– Vključevanje javnosti in grajenje skupnosti Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3EGrrsG

– Beleženje ustnega izročila
Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3IBTmv1

– Digitalno raziskovanje in dokumentiranje kulturne dediščine Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/41s56Jl

– Digitizacija kulturne dediščine
Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3Z6vTt1

– Prenova starih hiš
Vsebina tečaja in prijava: https://bit.ly/3ZkRgXX

Sodeluj v spletnih tečajih, pridobi nova znanja in spoznaj nove pristope!
Vsi tečajo potekajo po spletu in so brezplačni.

Več: https://bit.ly/3Y9l2NE

—————————

Spletni portal DURI postaja vseslovenska platforma za podporo in razvoj kulturne dediščine. Na portalu se pletejo vezi posameznikov in organizacij, ki se ukvarjajo dediščino, predstavljamo priložnosti za prostovoljsko udejstvovanje, ob obilici drugih zanimivih vsebin pa ponujamo tudi spletne tečaje in individualno podporo pri razvoju lastnih projektov. Partnerji projekta: Društvo Idrija 2020 + Zavod ID20, Zavod Dobra pot in KID KIBLA.

Prijave na naš DDI novičnik: https://www.e-duri.si/pridruzi-se/

—————————————
GOSTOVANJA IN SODELOVANJA
—————————————

Festival Borštnikovo srečanje: Gledališče DRAK (CZ) Interaktivna razstava po motivih del Karla Čapka Naslov izvirnika Továrna na utopii 7., 14., 21., in 28. 5. 2023 KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

Vstopnice
7. 5. 2023 https://bit.ly/41pPLIK
14. 5. 2023 https://bit.ly/43Qdpje
21. 5. 2023 https://bit.ly/3N6n8Mi
28. 5. 2023 https://bit.ly/3MStqzg

Tovarna utopije je sestavljena iz šestih postaj – inštalacij šestih avtorjev, ki so se navdihovali z utopičnimi motivi v literarnem ustvarjanju češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka (1890–1838).
Čapek, doktor filozofije, je pisal znanstvenofantastična dela, preden se je znanstvena fantastika razvila v samostojen žanr, in velja za pionirja klasične evropske smeri ZF, ki se je bolj kot tehniškim dosežkom posvečal družbenim temam. Znan je po tem, da je prvi uporabil besedo robot (v gledališki igri R. U. R. – Rossumovi univerzalni roboti, 1921), ki naj bi si jo bil izmislil njegov brat Josef. Pisal je tudi romane drugih zvrsti, detektivske zgodbe, pravljice, gledališke igre, celo knjigo o vrtnarjenju.
Njegovo delo odlikujeta izjemen jezikovni dar in inteligenten humor, pogosta tema so družbeni in etični vidiki hitrega napredka tehnologije (masovne proizvodnje, jedrskega orožja, robotov idr.) in (posebno v poznem
obdobju) vzpona diktatorskih režimov.

Avtorji inštalacij so se navdihovali v romanih Tovarna absolutnega, Krakatit, Vojna z močeradi ter v dramah R. U. R. in Primer Makropulos, kot ustvarjalci na področju lutkovnega in alternativnega gledališča pa ohranili svojo uprizoritveno izvirnost ter postavitve zasnovali gledališko, s smislom za metaforični narativ in dialoško igrivost:

– Kamil Bĕlohlávek, Lūsus pilāris mēchanicus, starodavna igra iz časov, ko so svet še upravljali ljudje – kako bo zgledal nogomet čez sto let? – Karel Czech, Prostor nesmrtnosti, obisk na domu nesmrtnega – bi želeli biti nesmrtni?
– Tereza Vašíčková, Pedala v absolutno, pedalin božanske energije – kdo poganja absolutno?
– Robert Smolík, Mir z močeradi, zgodovinska vojaška razstava – parodija ali svarilo?
– Antonín Šilar, Pogovor v čolnu, kratki film – kaj je narobe z močeradi?
– Jan Čtvrtník, Krakataudio, pustolovska zvočna igra – kdaj je čas za veliki rdeči gumb?
– Anna Hrnečková, Jana Nechvátalová, Klára Svobodová, Tovarna prihodnosti – kaj je treba sporočiti človeštvu čez sto let?

Razstava je bila prvotno umeščena v Labirint Gledališča DRAK, to sezono je gostovala v Galeriji Sladovna v Písku, zdaj pa v Mariboru naseljuje prostore prve tekstilne tovarne v mestu. Mariborsko mehanično tkalnico in apreturo Doctor in drug sta 6. junija 1922 ustanovila češka industrialca Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker, ko je Karel Čapek ustvarjal motive za razstavo. Prvo opremo je sestavljalo dvesto tkalskih strojev, uvoženih s Češke. Zdaj, po dobrih sto letih, preteklost in prihodnost ter fikcija in realnost spet stopajo v dialog na sedmih postajah češke inštalacije.

Mlado gledališče je programski sklop Festivala Borštnikovo srečanje, ki se osredotoča na vključevanje mlade publike in razvoj pedagoškega procesa v gledališču.

******************
http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla

YOUVOL21   
Anketa za mlade o prostovoljstvu in mestu

Spletna anketa | do 5. 5. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, ugotavlja mnenje mladih o prostovoljstvu in dojemanju svojih mest. Odgovori nam bodo pomagali oceniti, kaj lahko naredimo, da se mladi v Mariboru lahko kar najlažje priključijo prostovoljskim dejavnostim in kaj, da se bodo počutile_i kot pomemben del skupnosti. < več >

 

YOUVOL21   
Anketa za organizacije o prostovoljskem delu mladih

Spletna anketa | do 5. 5. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, zbira odgovore organizacij, ki imate ali si prizadevate za mlade prostovoljke_ce. Na podlagi odgovorov bomo oblikovale_i aktivnosti in ukrepe za povečanje števila prostovoljk_ce v ter dvig kakovosti izvajanja prostovoljskega dela. < več >

 

Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko  
Ana Šturm: Smeh kot gesta upora – subverzivni potencial komedije

Predavanje in diskusija | 9. 5. 2023 | 18.00 | OBRAT

Komedijo običajno razumemo kot žanr ali zvrst, katere edini namen je zabava. Ponudi nam začasno sprostitev in pobeg oziroma odmik od resnega življenja. Pri tem lahko hitro spregledamo, da je prav skozi postopke komedije mogoče zavzeti eno od najbolj kritičnih pozicij do sveta, politike, ideologije. < več >

 

Knjižnica tete Rose 
Družbena ideologija avtomobila Andrea Gorza

Predstavitev in diskusija | 10. 5. 2023 | 18.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Živahen esej, v katerem avtor piše proti avtomobilu kot uničevalcu mest ter proti avtomobilizmu kot takem. Njegov, že pol stoletja star premislek nazorno in prepričljivo približa številne vidike skrajno problematične ideologije. Razprava o pogledih na vlogo avtomobilizma v človekovem življenju, delu, pri načrtovanju mest ter transporta. < več >

 

SobaZaGosteMaribor  
Funduk »Iustitia-dulcis oblizuje svoje tri s sladkorjem prekrite vnukinje, speljane na kriva pota«

Razstava | do 2. 6. 2023 | 13.00 – 18.00 | OBRAT

Iustitia-dulcis je božanstvo, ki zaobjema vse okuse in samo-okuse drugih. Častimo jo zaradi te njene lastnosti, pri kateri po možnosti okušamo radikalne razlike. Posvečamo ji prostor, v katerem se prepletajo jeziki, kjer svoboda govora postane jezikovna svoboda. Jeziki gostijo okušanje, dotikanje, govorjenje. Poziva vse, naj okusijo pravičnost. < več >

 

Urad RS za mladino  
Mladinski sektor v šolah

Priporočamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Izšel je posodobljen zbornik, ki prikazuje, kako živo in aktivno je mladinsko delo prisotno v slovenskem izobraževalnem sistemu ter hkrati daje pregled aktivnosti in ponudi odlično sliko sodobnih pristopov dela z mladimi. V poglavju Avtonomija mladih je prispevek o naših delavnicah kritične pismenosti, ki jih vsako leto izvajamo na srednjih šolah. < več >

 

Povezani v prostovoljstvu  
Prostovoljstvo v Mariboru 

Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org se pridružujeta še dva lokalna, mariborski in novomeški. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev. Na strani lahko spremljaš aktualna prostovoljska dela, dogodke in novice ter zgodbe prostovoljk_cev.  < več >

 

Napovedujemo:

Festival prostovoljstva v Mariboru

Prostovoljstvo v Mariboru | 22. – 26. 5. 2023 | različne lokacije

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

TELESA V MINEVANJU
Koreografiranje ekokritiških poti

 

5. maj ob 17.00
predavanje, zvočni sprehod, film
Stara mestna elektrarna

Projekt Telesa v minevanju (Koreografiranje ekokritiških poti) je daljši umetniško-raziskovalni dialog med dramaturginjama Eylül Fidan Akıncı in Tery Žeželj, ki je nastal v okviru mednarodne mreže ACT – Art, Climate, Transition.
Preko ekokritike, koreografije in aktivistične prakse ustvarjanja prostora želi projekt v osredje postaviti umetniške odzive na preoblikovanje našega dojemanja bivanja na Zemlji in prakse žalovanja. Kako se umetniške prakse soočajo z nenadnimi katastrofami ali počasnim izginjanjem prostorov in izumiranjem bitij?

Pridružite se na popoldnevu prepletanja kritičnih in performativnih diskurzov o vprašanjih občutljivosti, učinkovitosti in trajnosti teh umetniških prizadevanj!

 

17.00
Predavanje: Eylül Fidan Akıncı

Koreo-dramaturgija antropocena


18.30
Zvočni sprehod: Tery Žeželj

Če bi drevesa jokala, bi jokali tudi mi

 

19.30

Film: Eiko Otake
Telo v Fukošimi


Vstop je prost.
Nujne so rezervacije na info@bunker.si ali 051 269 906.

Več …

EN K TE GLEDA!

(po motivih kratke zgodbe Franza Kafke: Preobrazba)

12. maj ob 20.00

Več …
Big Band RTV in
Alex Sipiagin

koncert

17. maj ob 20.30

Več …
Mare Bulc:
VIA MAMA

stand-up

19. in 20. maj ob 20.00

Več …
Snježana Premuš:
ČAS V POGLEDU – REPERTOAR

predstavo v obliki treh etid

27. maj ob 19.00

Več …
Leja Jurišić:
RDEČI GOZD

predstava

30. in 31. maj ob 20.00

Več …
Neja Tomšič / Nonument Group: KROG
gostovanje na festivalu PRESTOPI

19. maj ob 19.00, Sodni stolp

Več …

 

Umetnice in umetniki: Laibach, Maša Jazbec, Varvara & Mar (Varvara Guljajeva in Mar Canet), Neo C. Chung in Diana Bohucka, Simon Whetham, Alice Daeun Kim, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang, Vojtěch Radakulan, Robertina Šebjanič / Sofia Crespo / Feileacan McCormick, Maja Smrekar in Jonas Jørgensen, name:, Brad Downey, Boštjan Čadež – Fšk, Mauricio Valdés San Emeterio, Marko Vivoda in Gjorgji Despodov, Joao Pedro Oliveira, Tamara Lašič Jurković, Matevž Kolenc, Gašper Torkar.

Pilotni in drugi projekti: DDTlab / NeuroFly (AFormX), Vrtoglavi ptič 2020 (Dunking Devils, HSE, Arctur, Iztok Kovač), Nube 360° (Tomo Križnar, Irena Pivk Križnar), Robot Yaski Art (Varvara&Mar, Žan Rajšek, Maša Jazbec) in robotka Eva; HEKA / Simbiocen (Ustvarjalni laboratorij KRATER in Društvo Trajna), Exxplorers (Cooperativa Puntozero, VR-Team in Slovenski planinski muzej Mojstrana), studio izkustvenega prostorskega zvoka – KUBER / HEKA, Kočerja v »The Holy Crab« (delavnica); KIBLA2LAB / Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM) in 3D zajemni izbranih lokacij v Mariboru, VRTN!CA (Arboretum Volčji Potok), VR razstave KIBLIX 2020–2021.

Izobraževanja: PiNA / Creatorship, poletna šola D+S in Kulturni management.

Festivali: Speculum Artium, KIBLIX in IZIS.

Pilotni projekt NeuroFly – letenje z mislimi lahko preizkusite v sredo 26. aprila ter v četrtek, 3. in petek, 4. maja, med 10. in 20. uro. Robotski show z Evo in show z robotsko roko Yaskawa in Octopus marioneto si lahko ogledate v petek, 4. maja, med 10. in 20. uro. Predstavitve izvaja DDTlab/Delavski dom Trbovlje.

 

24. 4. 2023 @ Dvorana Alme Karlin
O humanziaciji tehnologije smo razpravljali na konferenci
V spremljevalni program razstave je spadala tudi konferenca Za humano tehnologijo, na kateri smo spregovorili o povezovanju umetnosti z raziskovalnimi temami, ki reflektirajo pojem naravnega, o virtualizaciji kulturne dediščine in o prihodnosti projektov, kot je Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture ter zakaj so pomembni za razvoj družbe v najglobljem pomenu ter sinergije vseh vpletenih sektorjev.

Udeleženke in udeleženci: intermedijske umetnice Robertina Šebjanič, Maja Smrekar in dr. Maša Jazbec, Danica Sretenović, arhitektka in kuratorka in Gaja Mežnarić Osole, oblikovalka, obe članici kolekitva Trajna, oblikovalec interkacij Žiga Pavlovič, KIBLA2LAB, Matevž Straus, Arctur in ID20, Nava Vardjan, Zavod Dobra Pot in prof. dr. Narvika Bovcon, izredna profesorica za video in nove medije, FRI UL, dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo RS, Peter Baroš, svetovalec ministrice za kulturo na Ministrstvu za kulturo RS in mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost (MAO).

< Več

24. 4.-4. 5. 2023 @ Prvo preddverje
Odprli smo okno v svet humane tehnologije prihodnosti
Po treh letih interdisciplinarnega ustvarjanja, povezovanja različnih deležnikov in premikanja mej na področjih tehnologij razširjene resničnosti, robotike in umetne inteligence, digitalizacije in digitizacije kulturne dediščine ter ekologije in trajnostnega razvoja, smo odprli pregledno razstavo inovativnih in vizionarskih pilotnih projektov, produktov, umetniških del in izobraževalnih programov.

Osnovali smo tri ustvarjalne laboratorije, generatorje znanj prihodnosti, DDTlab, HEKA in KIBLA2LAB, ki zagotavljajo ustrezno tehnološko opremo za načrtovanje, razvoj in realizacijo kreativnih rešitev na presečiščih sodobnih raziskovalnih umetnosti, najnovejših tehnologij in gospodarstva. V obdobju 2019–2023 smo pandemični zaprtosti navkljub gostili številne projekte, izvedli festivale, izpeljali rezidence in postavili pilotne projekte, ki danes že kažejo svoje prve rezultate in pišejo dobre zgodbe interdisciplinarnega sodelovanja.

Razstava je na ogled do 4. maja, vsak dan od 10. do 20. ure.

< Več

 

Za vas smo pripravili ponovitev uspešnega dvodnevnega izobraževanja

Šola javnega naročanja za naročnike,

 

ki bo potekala 16. in 17. maja 2023

  • v dvorani Uradnega lista RS ali
  • preko spleta

Se pri svojem delu srečujete s številnimi vprašanji kot so:

  • Ali moramo določeno blago oz. storitev naročiti po postopku javnega naročanja?
  • Kako moramo izračunati ocenjeno vrednost in kaj vse moramo pri njenem izračunu upoštevati?
  • Kako pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bo omogočila izbiro usposobljenega izvajalca?

Vabimo vas na Šolo javnega naročanja za naročnike, kjer bomo odgovorili na zgornja vprašanja, osrednje teme pa bodo:

  • Izračun ocenjene vrednosti
  • Izogibanje nedovoljenemu drobljenju javnega naročanja
  • Razdelitev javnega naročila na sklope
  • Pogoji za sodelovanje in razlogi za izključitev
  • Merila za izbor
  • Katera ponudba je dopustna
  • Rok za sprejem odločitev itd.

Pridružite se šoli za naročnike in izboljšajte vaše veščine in razumevanje za učinkovito izvedbo javnih naročil.

Z vami bosta izkušeni odvetnici mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil, iz odvetniške pisarne Potočnik Prebil o. p., d. o. o. ter Maja Marinček iz Ministrstva za javno upravo.

Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana

Alenka Mrzdovnik,  mama na domu šolajočih otrok, gostiteljica dogodka sporoča:

Dogovorila sem se za izjemno predstavitev! 

– Za zdravljenje od ran, ki nam jih je zadal sistem. 

– Za preseganje naših omejitev.

– Za gradnjo nove družbe, kjer so temelj čisti in iskreni odnosi. 

– Za izobraževanja človeka skozi svojo izkušnjo raziskovanja. 

–  Za spremembo sistemskega šolanja. 

– Za vključevanje otrok v področja, ki naj bi pripadala odraslim.

– Za bolj prijazen svet za vse nas, zlasti za naše najmlajše, ki so naša prihodnost.

 

– Za vzpodbujanje znanja iz izkušenj in ne le formalno izobrazbo in titule.
– Po vzoru Ruske Rodovne šole Akademika Ščetinina 

 

VEŠČINE, KI JIH BOSTE Z UDELEŽBO PRIČELI RAZVIJATI

 

– zmožnost zavedanja genskega spomina in zajemanja iz filogenetskega uma

– vzpostavitev kakovostne komunikacije (ni to, kar mislite)

– zmožnost lahkotnega upravljanja s stresom in kriznimi situacijami

– zmožnost zajemanja podatkov iz morfogenetskega polja

– sposobnost prebuditi genija v otroku

– razumevanje pojma učitelj v Slovenski rodovni šoli

– razumevanje sistema

– razumevanje domorodstva

– razumevanje pojma Slovenska rodovna šola

 
 

KDAJ: nedelja, 30.4.2023 ob 16h

KJE: PANORAMA GLAMPING VISOLE / JAGA BABA RETREATS

PREDAVA: Jasna Martinjak

POVEZAVA DO DOGODKA

Rodna Zemlja, zavod, Ljubljana -SI,

Slovenija – Eu

PRIJAVE NA:

T: +386 41 790 757

E: zavod.rodna.zemlja@gmail.com

 

SPOROČILO PREDAVATELJICE:

Pozdrav spoštovane matere in očetje, ki skrbite za svetlejšo prihodnost naših otrok,

 
na povabilo skupine staršev, ki šolajo otroke na domu je v nedeljo, 30.4.2023 delavnica  Slovenske rodovne šole, 
kjer se bomo posvetili vprašanjem obveznega šolanja in šolanja na domu  ter spoznali nekatere rešitve.
 
Na delavnici pridobite nekatere nove zmogljivosti:

– korak k prepoznanju in osvoboditvi izpod sistemskih pogojevanj

– vzpostavitev tal za izraz enkratnosti posameznika, tako doslej pogojevanih staršev, kot njih otrok

– zavzem novega stališča za nadaljnje izobraževanje

Delavnica traja 3 ure, od 16.- 19.ure.

Celovit nabor podatkov o dogodku je na voljo tukaj.

FB stran dogodka.

Pozdravna misel  o Slovenski rodovni šoli.

Podrobnosti so na voljo tukaj. Obvezne prijave z vplačili do petka, 28.4.2023. Vprašanja naslovite na: dogodki.rodnazemlja@gmail.com zadeva: SRŠ Delavnica 30.4.

Ekipa Rodne Zemlje v sodelovanju s Panorama Glamping Visole in Naraven otrok.

 
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Obvestilo lahko posredujte naprej. Z delavnico lahko pridemo tudi v vaš kraj. Napovedana datuma za Ljubljano: 21.5.2023 in Primorje: 17.6.2023.

Jasna Martinjak

Pred časom smo vam obljubili, da vas bomo redno obveščali o naših akcijah, o vsem, kar počnemo. Vemo, da je včasih težko slediti. Zato vam danes pošiljamo nekoliko daljše sporočilo. 🙂

Prejšnji teden smo predstavili tri pomembne reči:

  • V sklopu kampanje #tusem smo pripravili 6 nujnih ukrepov za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev, ki jih vlada lahko sprejme že do poletja.
  • V zadnjih mesecih smo se podrobneje ukvarjali s kanalom C0. V sredo smo predstavili naše uradno mnenje in pozvali vlado, naj spremeni okoljsko zakonodajo, občino pa k ustavitvi gradnje.
  • V nedeljo smo na koalicijo naslovili vprašanje, zakaj so osnovne reproduktivne pravice izpuščene iz predloga zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstvenega zavarovanja.

 

6 nujnih ukrepov za upokojenke in upokojence, ki so lahko sprejeti že pred poletjem

V zadnjih mesecih ste nam mnogi pisali, da zaradi vse višjih stroškov bivanja vedno težje preživite s svojo pokojnino. Zato smo se odločili zagnati kampanjo #tusem. V tem času smo zbirali vaša pričevanja, se sestajali z organizacijami, ki so na področju že dalj časa aktivne, opravili analizo pričevanj in nazadnje oblikovali 6 nujnih ukrepov, ki jih vlada lahko sprejme že pred poletjem.

Znašli smo se v situaciji, ko vsi o stiskah upokojencev in upokojenk samo govorijo. Rupar na protestih vpije populistične floskule in si skuša rehabilitirati politično kariero. Ministra Mesec in Maljevac pa ponavljata že slišane obljube. Verjamemo, da potrebujemo takojšnje spremembe. Šest ukrepov ne predstavlja revolucionarnih sprememb. Vseeno pa bodo spremenili številna življenja na bolje.

Šest ukrepov, ki smo jih predstavili, je:

  • Dvig letnega dodatka, ki bo izplačan 30. junija, in sprememba načina izplačevanja letnega dodatka na način, da se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom in pravično za vse.Po podatkih ZPIZ za marec je upokojencev z zneskom pokojnine med 600,01 in 700 €, ki so zaradi presega cenzusa 600 € izgubili 140 € letnega dodatka, kar 111.857.
  • Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.Velik del upokojencev in upokojenk za varstveni dodatek ne zaprosi, čeprav so do njega upravičeni. Razlog za to je zahtevana izjava otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Zato pozivamo ministrstvo, da odpravi pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.
  • Odprava zaznambe na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.Ministrstvo naj odpravi zaznambo na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.
  • Pravica do varstvenega dodatka naj se vrne vsem upokojencem in upokojenkam, ki so ga izgubili, ker živijo v domovih starejših občanov.Upokojenci in upokojenke, ki živijo v domovih in plačujejo stroške oskrbe in dodatnih storitev, so postavljeni pred dejstvo, da jim je varstveni dodatek ukinjen. Zato predlagamo, da se pravico do varstvenega dodatka vrne vsem upokojencem, ki prebivajo v domovih za starejše občane in izpolnjujejo preostale pogoje.
  • Sprememba Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na način, da bo jasno določil, kaj domovi za starejše občane smejo zaračunavati kot dodatno storitev in česa ne.Nesprejemljivo je, da nekateri domovi starejših občanov dodatno zaračunavajo storitve, ki so osnova dostojnega življenja ljudi in bi morale biti del osnovne storitve: previjanje, posedanje na voziček, preoblačenje. Zato predlagamo spremembo pravilnika, ki določa cene socialno varstvenih storitev.
  • Dvig vdovskih pokojnin.Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. S starostjo se revščina še povečuje, vsaka četrta ženska, stara 75 let ali več, živi v revščini. Vdovske pokojnine naj bodo višje. Glede konkretne rešitve, ki jo predlagamo, obstaja konsenz vseh deležnikov.

Pri predstavljenih šestih ukrepih gre za zgolj najnujnejše in bi lahko bili sprejeti že do poletja. Predloge smo poslali vladi. Upamo, da jih bodo sprejeli kmalu.

Delo pa bomo nadaljevali. Čez poletje bomo pripravili tudi predloge korenitejših sprememb, ki bodo izboljšale položaj upokojenk in upokojencev.

Posamezne predloge smo podrobneje predstavili tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/tusem-6-nujnih-ukrepov-za-izboljsanje-polozaja-upokojencev/

 

Poziv za spremembo zakonodaje: presoja vplivov na okolje naj postane nujna tudi za gradnjo kanalizacije na vodovarstvenih območjih.

V zadnjih tednih ste nam veliko pisali v zvezi s kanalom C0. Zato smo temi v tem obdobju namenili veliko časa – podrobneje smo se posvetili vprašanjem, ki so se v zvezi s kanalizacijskim kanalom pojavila v javnosti.

Vprašanje kanala C0 se je izkazalo za bistveno bolj kompleksno, kot smo pričakovali.

Vseeno pa smo po pogovorih s različnimi strokovnjaki prišli do nekaterih ugotovitev in pomembnih vprašanj ter izoblikovali zahteve, ki smo jih prejšnjo sredo naslovili tudi na Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana.

Ugotovili smo, da okoljska zakonodaja področja pri nas ne ureja primerno. V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so določeni projekti, ki za izvedbo nujno potrebujejo pozitivno presojo vpliva na okolje. Mednje pa ne spada kanalizacijski kanal, ki poteka prek vodonosnega območja in je daljši od 2 kilometrov. Takšni projekti potrebujejo presojo vplivov na okolje, zgolj če tako odloči Agencija Republike Slovenije za okolje. Presenečeni smo, da kanal C0 torej spada med objekte, za katere presoja vplivov na okolje ni nujna. Ali mora biti presoja vplivov na okolje narejena ali ne, pa se odloči v predhodnem postopku.

Ta neustrezna ureditev je privedla do ključne napake državnih institucij, ki se je zgodila leta 2016: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je izdala mnenje, da za projekt ni potrebna presoja vpliva na okolje. Mestna občina Ljubljana je tako pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki velja še danes. Kanal bi bil zgrajen že leta 2020, če se ne bi občina odločila, da okoli kanala zgradi še zaščitno betonsko kineto. Šele po tej spremembi načrta projekta je ARSO leta 2020 izdal zahtevo, da mora MOL za ta spremenjeni del gradnje pridobiti presojo vpliva na okolje. ARSO je tako izdal dve različni mnenji, občina pa se z odločitvijo, da po novem za gradnjo potrebujejo presojo vpliva na okolje, ni strinjala, zato jo izpodbija na upravnem sodišču, kjer postopek še vedno traja. Poleg postopka na sodišču še vedno poteka postopek pridobivanja presoje vplivov na okolje, ki ga je ARSO zahteval leta 2020.

Zato v Inštitutu 8. marec predlagamo spremembo zakonskih in podzakonskih določil. Na odločevalce smo se obrnili s tremi zahtevami:

  1. Vlada Republike Slovenije naj na podlagi četrtega odstavka 89. člena ZVO-2 spremeni Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) na način, da Prilogo 1: Vrste posegov v okolje posege pod oznako E.I.11 spremeni tako, da bo presoja vplivov na okolje za posege na vodovarstvenem območju obvezna, ter na ta način prepreči, da bi prihajalo do situacij kot v primeru odločitve ARSO iz leta 2016, da za izgradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
  2. Vlada Republike Slovenije naj predlaga spremembe ZVO-2, ki bodo jasno določale postopke v primerih, kot je C0, kjer projekt sprva ni potreboval presoje vpliva na okolje, po spremenjenem načrtu pa so ga zahtevali, in določi, da se mora gradnja v takih primerih do zaključka postopka ustaviti.
  3. Mestna občino Ljubljana naj ustavi vsa gradbena dela, povezana s kanalom C0, na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljansko polje do zaključka presoje vplivov na okolje, ki je trenutno v teku in naj pri projektu kanala C0 ravna skladno z načelom previdnosti.

Celotno besedilo poziva, ki smo ga poslali Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, najdete tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/2023/04/20/poziv-za-spremembo-uredbe-presoja-vplivov-na-okolje-naj-postane-nujna-tudi-za-gradnjo-kanalizacije-na-vodovarstvenih-obmocjih/

 

Ali so iz novega zakona izbrisali pravico do brezplačnih ginekoloških storitev?

V nedeljo smo ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, predsedniku vlade Robertu Golobu in vodji poslanske skupine Svoboda Borutu Sajovicu poslali dopis, v katerem smo skupaj z Delavsko svetovalnico opozorili, da v novem zakonu, s katerim se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni opredeljeno financiranje storitev osnovnih reproduktivnih pravic (umetna prekinitev nosečnosti, odpravljanje neplodnosti in umetna oploditev).

Včeraj smo dobili odgovor poslanske skupine Svoboda. Pritrdili so našemu opažanju, da pravica do brezplačnih ginekoloških storitev trenutno res ni vpisana v nov zakon. Dobili pa smo tudi mnogo vaših sporočil, ki opozarjajo, da v zakonu manjka še več storitev, ki so trenutno brezplačne.

Vse bomo preverili in opozorili poslanske skupine. Za nas je javno in brezplačno zdravstvo osnova, ki jo bomo vedno branili.

 

Smo na zvezi,

Inštitut 8. marec