Prispevki

» V glasbenem ustvarjanju skupine Psihomodo pop ni zgrešenih metkov. Veliko njihov pesmi je vklesanih v kamen za vse večne čase, pesmi bodo čakale nove generacije, da se jih naužijejo. Do sedaj niti en njihov album ni doživel zavrnitve, ne pri občinstvu in tudi ne pri glasbenih kritikih. Oni so enostavno takšni. Ko delaš nekaj, kar ti je zelo všeč, ne forsiraš, ampak zaplavaš na svojem valu, ki te nosi. V tem primeru ne moreš zgrešiti. Radi imamo Psihomodo pop val in radi bi surfali na njem čim dlje. Bravo dečki, še en super izdelek!«  (soundguardian.com)

 

Pet let je minilo, odkar so Psihomodo pop izdali album “Digitalno nebo” (Dallas Records, 2019). Skupina danes predstavlja že dvanajsti studijski album, ki se imenuje Vjerujem u čuda”, spremlja pa ga istoimenski singel ter videospot. Psihomodo pop objavlja nov album prav v letu, ko praznuje 40 let delovanja, ki ga bodo obeležili s koncertno turnejo, pričeli jo bodo 12. aprila v Karlovcu, končali pa 12. oktobra v zagrebški Areni. Poleg mnogih hitov, ki so stresli mnoge generacije, bodo na turneji prestavili tudi nove pesmi, objavljene na albumu “Vjerujem u čuda”.  Na albumu je 9 pesmi, izdelek pa odpira singl ‘Dižeš me’ ,

 

Gobac je avtor vseh devetih pesmi, besedilo za dva singla (‘Mobitel’ in ‘To nije OK!’) je napisal Smiljko Kajtez – Smile.

“Vjerujem u čuda” prinaša prepoznaven Psihomodo zvok, začinjen z doprinosom vrhunske ekipe gostujočih glasbenikov. Tu so Dean Melki na violini, Darko Sedak-Benčić na trombonu ter Vojkan Jocić na saksofonu.

 

 

Aranžma je skupno delo skupine Psihomodo pop, Srđan Sekulović – Skansi je koaranžer pri skladbah ‘Dižeš me’, ‘Full’, ‘Mobitel’ in ‘To nije OK!’.

Producent albuma je njihov stalni, dolgoletni sodelavec Srđan Sekulović – Skansi.

Zagotovo eden boljših albumov njihove uspešne, 4 desetletja dolge kariere ter še en dokaz, da so Davor Gobac (vokal, kitare), Smiljan Paradiš Šparka (bas kitara), Vlatko Ćavar – Brada (kitara), Jurij Novoselić – Kuzma (klaviature, saksofon) ter Tin Ostreš (bobni) še dalje upravičeno uživa status rock institucije, ki še vedno navdušuje in motivira občinstvo.

 

 ALBUM 

1. Dižeš me
2. I to je OK!
3. Vjerujem u čuda
4. Full
5. Mobitel
6. To nije OK!
7. Mačke
8. Neću
9. Bol

Davor Gobac | vokal, kitare
Smiljan Paradiš Šparka | bas kitara
Vlatko Ćavar – Brada | kitara

Jurij Novoselić – Kuzma | klaviature, saksofon

Tin Ostreš | bobni

tonski mojstri | Tin Ostreš – PMP studio, Srđan Sekulović -Skansi – NLO studio

glasbeni producent | Srđan Sekulović – Skansi – Lemon production

izvršna produkcija | Lidija Balija – 3PM Media

 

shop.dallas.si

 

Naša evropska državljanska pobuda za varen in dostopen splav v EU je bila danes uradno registrirana s strani Evropske komisije.

Inštitut 8. marec že leta spremlja stiske žensk po vsej Evropi, ki nimajo dostopa do varnega splava in se ne morejo svobodno odločati o lastnem telesu. Pri nas je pravica do splava zapisana v Ustavi že od osamosvojitve naprej, pred tem pa je bila od leta 1974 zapisana tudi v Ustavi SFRJ. Žal pa smo v Evropi izjema.

Razmišljali smo, kaj lahko naredimo, da bi prav vsi v Evropi imeli možnost izbire. V Inštitutu 8. marec smo zagnali gibanje My voice, My Choice, s katerim smo povezali posameznike, posameznice in organizacije iz Španije, Francije, Poljske, Finske, Irske, Hrvaške, Avstrije, da bi skupaj zaščitili reproduktivne pravice.

Leta po tem, ko je Evropa zatrjevala, da se na področju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ne da storiti nič, je skupina deklet in fantov iz majhne Slovenije našla način.

Čez dobra dva tedna začnemo po celi Evropi zbirati podpise podpore. ❤️

To je naša največja kampanja do zdaj, zbrati moramo 1 milijon podpisov državljanov in državljank Evropske unije.

Skupaj bomo v rekordno hitrem času poskušali zbrati milijon podpisov.
Podpise bomo zbirali v mestih, na dogodkih, na ulicah, po vaseh …

Vabimo vas, da se pridružite naši ekipi prostovoljk in prostovoljcev.

Prvi sestanek bo že jutri, 11. 4. 2024, ob 19:00.

Veseli smo, da smo ravno mi v Sloveniji tisti, ki koordiniramo gibanje.

Veseli smo, da je Slovenija ena izmed držav z najbolj urejenimi in zaščitenimi reproduktivnimi pravicami. Članice in člani drugih evropskih organizacij nam pogosto pravijo, da smo jim v tem pogledu velik vzor in žarek upanja.

Nikoli si ne smemo misliti, da smo premajhni, da bi spremenili svet.

Vaš,
Inštitut 8. Marec

PS: Naša prizadevanja lahko podprete tudi z donacijo s klikom na spodnjo povezavo <3

https://www.8marec.si/podpri-nas-z-donacijo/

Mednarodno prostovoljstvo   
Pozni popoldan s prostovoljkami_ci ESE

Predstavitve in druženje | 9. 4. 2024 | 17.00 | Toti DCA

Kratko virtualno potovanje po zanimivostih rojstnih mest in regij naših ESE prostovoljk in prostovoljca s poudarkom na hrani, kulturi, zgodovini ter naravnih lepotah. Poleg fotografij in zanimivih zgodb se obeta tudi nekaj domačih prigrizkov, ki se tradicionalno pripravljajo za ramazanski bajram. < več >

 

Cikel filmski žanri skozi družbeno kritiko    
Matic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju, in hrana

Predavanje | 9. 4. 2024 | 18.00 | OBRAT

Film 2001: Odiseja v vesolju režiserja Stanleya Kubricka je bil v zgodovini obdelan z vseh perspektiv. Vendar pa se tu in tam vseeno pojavi kakšna teorija, ki se zdi preveč odbita ali nenavadna, da bi zares bila deležna resne obravnave in jo zato izpuščajo iz literature. Na predavanju bomo pozornost posvetili eni izmed takšnih teorij. < več >

 

KATIS    
Kritična in medijska pismenost

Delavnica za pedagoške delavke_ce | 11. – 13. 4. 2024 | na spletu in v živo

Usposabljanje za učiteljice_e in strokovne delavke_ce v šolah ter drugih organizacijah za obogatitev učnih procesov z metodami kritične in medijske pismenosti. Spoznale_i bomo teoretska orodja za razvijanje kritičnega odnosa mladih do lastnega znanja in informacij, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. < več >

 

SobaZaGosteMaribor    
Spoznaj rezidentko Danijelo Zajc

Predstavitev | 16. 4. 2024 | 17.00 | OBRAT

Predstavitev, pogovor in druženje s prvo rezidentko na področju uprizoritvenih umetnosti v letu 2024, ki bo v obdobju dvo-tedenskega bivanja v Mariboru razvijala projekt Suspenz. Gre za cikel performansov, zasnovanih na avtoričini osnovni disciplini, zračni akrobaciji, po načelih “site specific”, “live art” in “flash mob” nastopov. < več >

 

Mednarodno prostovoljstvo   
Peach tea film club 5#

Filmska druženja | 17. 4. 2024 | 18.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Vzpostavljamo prijetno vzdušje, ki bo spodbujalo plodne razprave in deljenje izkušenj, ki presegajo vsakodnevne rutine. Prostor za filmske navdušenke_ce, kjer lahko sodelujete v pogovorih in v njih delite različne poglede o filmu in razmisleke, ki se ob gledanju porodijo. Tokrat govorimo o Eternal Sunshine of Spotless Mind. < več >

 

OBRAT   
Razstava »jaz ∞ mi«

Razstava | do 30. 4. 2024 | 13.00 – 18.00 | OBRAT

Izbor študentskih del študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici, ki prevprašujejo družbene in okoljske teme, umetno inteligenco, razmišljanje o prihodnosti brez ljudi, pa tudi skozi intimne refleksije o identitetah, spolu, moči in krhkosti posameznika. Razmislek o sebi in o nas v svetu. < več >

 

Prostovoljsko delo mladih za mlade    
Brezplačna učna pomoč

Učna pomoč | vsak delovnik | november 2023 – junij 2024 | Pekarna Magdalenske mreže

Pri nas poteka brezplačna učna pomoč, ki jo otrokom in mladim že 25 let nudijo mlade_i prostovoljke_ci. Primarno namenjena otrokom in mladim iz deprivilegiranih okoljih in poteka po metodi ena na ena, en otrok, en_a prostovoljka_ec. Par se dobiva enkrat na teden čez vso šolsko leto in skupaj premaguje manjše ali večje učne težave. < več >

 

Prostovoljsko delo mladih za mlade    
Pekarna Dobiš Daš

Kakovostno preživljanje prostega časa | torek, sreda | november 2023 – junij 2024 | različne lokacije

Program pri nas poteka že 15 let in je usmerjen v kakovostno preživljanje prostega časa z otroci in mladimi, ki so iz različnih razlogov izpostavljeni večjemu tveganju za socialno izključenost. Mlade prostovoljke_ci tedensko obiskujejo enoto Mladinskega doma Maribor in Dom Antona Skale ali pa aktivnosti izvajajo v naših prostorih. < več >

 

Svetovanje    
Individualno svetovanje mladim z učnimi težavami, težavami v komunikaciji in medsebojnih odnosih

Svetovanje | po dogovoru | Pekarna Magdalenske mreže

Te pestijo učne težave, težave v komunikaciji in medsebojnih odnosih? Želiš izvedeti več o sebi in življenju nasploh, se s kom posvetovati, ko si v težavah? Pokliči ali piši, da se dogovorimo za termin. Pomoč je brezplačna, anonimnost zagotovljena. < več >

 

Mednarodno prostovoljstvo  
ESE / ESC blog 

Vtisi | kjerkoli, kadarkoli | splet

V okviru programa Evropska solidarnostna enota delujemo kot voditeljska, gostujoča in pošiljajoča organizacija. Trenutno v Mariboru gostimo dve prostovoljki in enega prostovoljca iz Turčije, Bosne in Hrvaške. Vabljene_i k spremljanju njihovih vtisov prostovoljstva pri nas, ki jih mesečno objavljamo na naši strani. < več >

 

Povezani v prostovoljstvu  
Lokalni brskalnik in EVI 

Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org sta se pridružila še dva lokalna, mariborski in novomeški, zaživela je tudi nova spletna aplikacija EVI. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev, z EVI pa lažje vodimo evidence prostovoljk_cev in opravljenega prostovoljskega dela. < več >

 

Podpri nas!    
Nameni del dohodnine naši organizaciji

Dohodnina za donacijo | čim prej | Elektronsko, osebno, po pošti

Sam_a lahko odločaš, za kakšne namene bo porabljen del tvoje že odmerjene dohodnine. Zagotavljamo ti, da ga bomo namenile_i za povezovanje, soupravljanje, angažirano ustvarjanje ter civilnodružbeni aktivizem! < več >

 

Napovedujemo:
Izobraževalno-informativna delavnica o nasilju na podlagi spola     

Prostovoljstvo v Mariboru | 23. 4. 2024 | 10.00 | Pekarna Magdalenske mreže

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

Zelo smo veseli, da lahko danes z vami delimo pomembne novice glede naše vseevropske kampanje My Voice, My Choice.

Sporočili smo vam že, da je Evropska komisija našo evropsko državljansko pobudo, s katero želimo vsem po EU zagotoviti varen in dostopen splav, ocenila kot ustrezno.

Zdaj čakamo le še uradno registracijo, saj po tem zelo kmalu lahko začnemo skupaj zbirati podpise. Točen datum začetka zbiranja podpisov sicer še ni znan, a pričakujemo, da bomo z zbiranjem podpisov lahko pričeli že proti koncu tega meseca.

Takoj po tem, ko bo Evropska komisija našo evropsko državljansko pobudo registrirala, vam bomo sporoči točen datum začetka zbiranja podpisov!

Zbrati moramo 1 milijon podpisov. Zbirali jih bomo v vseh državah EU s pomočjo naših partnerskih organizacij po Evropi, skupaj z vami pa jih bomo prav kmalu začeli zbirati tudi v Sloveniji!

To pomeni, da so priprave v polnem teku. In ekipa Inštituta 8. marec vsak dan postaja večja!

Preteklo nedeljo smo se v živo dobili s koordinatorji in koordinatorkami, ki bodo koordinirali delo v posameznih regijah Slovenije. Nekatere izmed njih že zelo dobro poznate, nekateri pa so se nam pridružili na novo in se že veselijo, da spoznajo našo krasno, borbeno skupnost.

Veseli smo, da je v Sloveniji toliko solidarnih ljudi, ki se vsakič znova angažiramo in skupaj gradimo lepšo prihodnost. Spremembe se gradijo z majhnimi dejanji solidarnosti. In kot v vsaki kampanji do sedaj bo v njej mesto za vsakogar.

Zato te prosimo, da se pridružiš ekipi prostovoljcev in prostovoljk na tej povezavi.

Že ta četrtek bomo imeli prvi skupni sestanek, namenjen vsem, ki ste se javili, da bi radi pomagali pri kampanji. Vsakemu od vas smo neizmerno hvaležni.

Cilj, ki smo si ga zadali je velik in pomemben.
Zbrati 1 milijon podpisov, prepričati evropske politike, da ga podprejo in zagotoviti dostop do varnega splava 20 milijonom žensk v Evropi, ki ga trenutno nimajo.

Ta cilj bomo lahko dosegli le skupaj.

V pričakovanju vseh naših skupnih akcij in srečanj na ulicah mest in vasi, vas lepo pozdravljamo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

Matej Kejžar: 

PREŽIVLJATI ČAS PLESAJE: GIBANJE AFRODITE

9. april ob 20.00, premiera

10. in 11. april ob 20.00, ponovitvi

Stara elektrarna

Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med Plesom in Koreografijo. Vprašanja vzniknejo: Če je Koreografija vse in povsod, pod kakšnimi pogoji postane odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo?

Nato: brbotanje. Afrodita, boginja ljubezni, lepote in seksualnosti, je vzniknila iz pene, ki je nastala, ko je Kronos razrezal očetove genitalije in jih vrgel v morje. Jean Luc Nancy pravi, da Afrodita predstavlja “valovanje, gibanje preko gibanja, nenehne povratne udarce, pljuskanje …” 

 

Nastanek Afrodite prikliče podobe nepravilnih ritmičnih vzorcev…

 

Vstopnice: 10 €, 7 € (študentje_ke, dijaki_nje, upokojenci_ke)

Rezervacije in informacije: info@bunker.si

 

Predstavo si je mogoče ogledati tudi v okviru Abonmaja Transferzala.

 

Smer Plesa: Matej Kejžar // Plesni ustvarjalci: Lana Hosni (Hrvaška), Luka Švajda (Hrvaška/Belgija), Mark Lorimer (UK/Francija), Mikael Marklund (Švedska), Matej Kejžar // Scena: Petra Veber, Matej Kejžar // Luči: Petra Veber // Produkcija: Pekinpah & Matej Kejžar

NAPOVEDUJEMO

Tatovi podob predstavljajo:

MAD JAKALE V FILMU, KI GA NISMO VIDELI

23. april ob 20.00

Stara elektrarna

Legendarna slovenska punk rock skupina Niet je devet let po izdaji svojega zadnjega CD-ja V bližini ljudi posnela novo skladbo z naslovom Tema rjove skozi mesto, ki jo izdajamo Pri ZKP RTV Slovenija. Avtorja glasbe sta Igor Dernovšek in Borut Marolt, besedilo je prispeval Igor Dernovšek, aranžma pa je delo celotne skupine Niet. Pesem govori o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni. „Kljub temu, da postajamo starejši, radi pozabimo na bolečino, se raznežimo in raje kot v temo verjamemo v svetlobo na koncu tunela,“ pravijo Niet. Skladba je bila posneta februarja letos v Studiu ORK v Jevnici pod producentsko taktirko Roberta Likarja. Poleg naštetih Igorja, Boruta in Roberta sta na snemanju svoj prispevek dodala tudi preostala člana skupine Niet, Janez Brezigar in Tomaž Bergant. In nenazadnje velja za realizacijo tega snemanja zahvala tudi Sašu Kisovcu, alfa in omegi jevniškega studia, pri snemanju pa je sodeloval tudi Tim Draksler.

 

Tema rjove skozi mesto

Iščem te
Iz bara v bar
Rabim te
Tema rjove skozi mesto

Rdeča šminka
Lesk oči
Smeh in znoj
Groza rjove skozi mesto

Daj da se najdeva to noč
Naj bolečina izgine proč
Naj luna sveti kot nekoč
Poišči me

Sivo jutro
Mrzel dež
Zebe me
Tema rjove skozi mesto

Prenos singla in drugih materialov

 

Nova skladba Nietov je bila sicer narejena v sklopu aktivnosti skupine ob njeni 40-letnici, ki vključuje veliki koncert z gosti pod naslovom Pa tako lep dan je bil v ljubljanskih Križankah, 24. maja, za katerega je bilo v dveh mesecih prodanih že več kot 2/3 vstopnic in bodo kmalu pošle, izdajo dvojne vinilne plošče s posnetki iz vseh ključnih obdobij te legendarne skupinedokumentarni film in knjigo z istim naslovom, ki jo piše priznani glasbeni novinar Zdenko Matoz.

 

O skupini Niet

Ljubljanska punk skupina Niet je nastala novembra 1983, svoj prvi koncert pa je odigrala takoj po polnoči na novega leta dan 1984 na hardcore zabavi v MC Zgornja Šiška. V prvotni zasedbi so bili Primož Habič (vokal), Igor Dernovšek (kitara) in Aleš Češnovar (bas kitara), na bobnih pa je na prvih posnetkih (vključno z Depresijo) igral Tomaž Bergant Breht.

Niet so bili na začetku del tedaj zelo prodorne ljubljanske hardcore scene, ki je vključevala bande, kot so UBR, Stres DA, Odpadki civilizacije, Tožibabe … V nasprotju z ostalimi, ki so sprva prisegali na pristop Do it yourself, pa so se kmalu odločili za svojo pot in se podali v studio Boruta Činča (klaviaturista legendarnih Buldožerjev), kjer so po seriji osmih večinoma manj kot minuto dolgih hardcore komadov aprila 1984 posneli svoj prvi veliki hit Depresija. Maja 1984 je za bobne sedel prvi stalni bobnar Nietov Tomaž Dimnik, druga vokalistka (ob Habiču) pa je postala Tanja Ukmar. Septembra tega leta so Nieti kot glavne zvezde alter večera nastopili na Novem rocku in povzročili med poslušalci totalno evforijo, ki je po besedah enega izmed navzočih kritikov povzročila, da je šla zaščitna ograja “dobesedno v franže”. Septembra 1984 je pri založbi Škuc izšla kaseta Srečna mladina, ki je zaradi zgolj 200 izdanih kosov postala najbolj presnemavana kaseta v zgodovini slovenske rock glasbe. Decembra 1984 je skupina posnela svojo največjo uspešnico Lep dan za smrt, ki velja danes za eno ključnih skladb slovenskega rocka, v novem tisočletju pa jo je z velikim uspehom priredila tudi zasedba Dan D.

Januarja 1985 je Dimnika na bobnih zamenjal Tomaž Bergant Breht, drugo kitaro pa je prevzel Robert Likar. Leto 1985 je bilo sicer za Niete leto številnih koncertov, od turneje po Franciji do samostojnih nastopov v Parizu, Trstu, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, turneje po Dalmaciji … Maja tega leta so se med drugim uvrstili tudi na finalni večer Yurma (Yu Rock Moment) v Zagrebu, ki je bil tedaj najprestižnejši glasbeni izbor najbolj perspektnih bendov v tedanji Jugoslaviji. V tistem letu so Nieti posneli še dve veliki uspešnici: Vijolice in Februar. Poleti se je od skupine moral posloviti basist Aleš Češnovar, ki je odšel na obvezno služenje vojaškega roka, zamenjal pa ga je Šani Kolbezen. Odšel je tudi Breht, namesto njega je za bobne sedel Dadi Kašnar (ex Martin Krpan). Svoj zadnji koncert v prvem obdobju svojega delovanja je skupina odigrala februarja 1986 na Kodeljevem v Ljubljani skupaj s skupino Paraf, že naslednji mesec pa je moral tudi karizmatični frontmen Primož Habič na služenje v JLA. Leto kasneje mu je sledil še avtor večine skladb Igor Dernovšek, zato bend dve leti ni mogel delovati. Po vrnitvi iz JLA se je skupina znova zbrala leta 1988 in posnela svoji zadnji dve skladbi s Primožem Habičem: Sam in Tvoje oči. Aleš Češnovar je prevzel drugo kitaro, na basu ga je zamenjal Tadej Vobovnik, medtem ko je na bobne znova nabijal Tomaž Dimnik. Še preden naj bi Nieti začeli znova igrati, pa jih je Aleš Češnovar zaradi osebnih težav zapustil in odšel v London. Bend je, kot je tedaj dejal Igor Dernovšek, “zaradi heroina, žensk in pomanjkanja volje”, razpadel.

Potem ko je pomladi leta 1991 zaradi prevelikega odmerka heroina umrl Primož Habič, je v naslednjih letih skupina med zlasti mlajšimi poslušalci dobivala vse bolj kultni status. Srednješolke in srednješolci so si na šolske torbe pisali imena Niet in Nirvana, mladi glasbeniki, bodoče velike zvezde slovenskega rocka, pa so svoje prve glasbene korake začenjali ob skladbah Nietov. Na predlog “očeta slovenskega punka” Igorja Vidmarja se je skupina znova zbrala leta 1993 in pri založbi Kif Kif Žareta Paka izdala svoj prvi CD z naslovom Niet. Na ta CD so poleg komadov s Primožem Habičem uvrstili še štiri nove pesmi v angleščini in dva velika hita: Ruski vohun in Bil je maj, ki jih je odpel Igor Dernovšek. Ob njem so bili tedaj v skupini še Šani Kolbezen na drugi kitari, Tadej Vobovnik na basu in bobnar Pankrtov Slavc Colnarič. Po krajši turneji po Sloveniji je skupina zaradi notranjih nesoglasij že po nekaj mesecih zaključila z delom. Nostalgija za Nieti se je medtem nadaljevala – založba Vinilmanija Records Rolanda Jurečkega je izdala vse do tedaj posnete skladbe na plošči Lep dan za smrt, živo ploščo Niet Live s posnetki s koncertov v Trstu in z legendarnim angleškim punk bendom Angelic Upstarts na Kodeljevem (oboje iz leta 1985).

Ko je že vse kazalo, da se Nieti ne bodo nikoli več vrnili, so leta 2007 sprejeli ponudbo Perota Lovšina, da nastopijo kot gostje na koncertu Pankrtov v Hali Tivoli. Do sodelovanja sicer tedaj ni prišlo, so se pa v pripravah na koncert zbrali v skoraj celotni originalni zasedbi (s Češnovarjem na basu, Likarjem na kitari in Brehtom na bobnih), ob tem pa so v Borutu Maroltu (ex – Prisluhnimo tišini) končno dobili tudi ustrezno zamenjavo za Primoža Habiča. Maja 2008 so navdušili prepolne Križanke, ob tem pa posneli še dva hita: Vsak dan se kaj lepega začne in novo verzijo skladbe Bil je maj. Po vrsti samostojnih koncertov in nastopih na festivalih so se naslednje leto lotili novega podviga, koncerta in plošče Niet – Izštekani, kjer so na splošno presenečenje pri predelavi starih skladb več kot uspešno uporabili godalni kvartet in koncertni klavir. Leta 2010 je skupina končno dočakala izdajo svoje prve plošče, ki ni bila zgolj kompilacija. CD Trinajst, na katerem so bile zgolj nove skladbe (med drugim hiti Beli prah, Dekle izza zamreženega okna, Ti in jaz in noč in večnost) se je povzpela celo na 2. mesto prodanih plošč v Sloveniji. Po znova zelo dobro obiskanem koncertu v Križankah jih je zapustil Aleš Češnovar, ki se je odločil za samostojno pot, zamenjal pa ga je Janez Brezigar. Sledil je nov izziv. Leta 2012 je skupina Niet naredila glasbo za punk-musical Rokovnjači v režiji Mihe Nemca, ki je kot najboljša gledališka predstava leta v Sloveniji zmagal na Tednu slovenske drame v Prešernovemu gledališču Kranj. Po seriji novih nastopov so fantje leta 2015 izdali še eno ploščo V bližini ljudi s hitom Rad imam dež, potem pa za nekaj let zaradi zasičenosti prenehali z delom. Znova so se vrnili na začetku obdobja kovida, a bili, tako kot vsi drugi, prisiljeni počakati na njegov zaključek, po katerem so se na veliko veselje svojih oboževalcev uspešno vrnili na slovenska koncertna prizorišča.

Na MČ Tabor smo čistili na dveh mestih:

  1. Betnavski gozd: cca 30 udeležencev,
  2. Gozd med Tržaško, Belorusko in Ptujsko cesto: 7 udeležencev.

Nabralo se je veliko smeti, kar je razvidno iz slik. Posebna zahvala gre, poleg seveda vsem udeležencem,  McDond’s-u saj so prispevali kupone za njihove burgerje za udeležence čistilne akcije.

Lep dan,

Mestna četrt Tabor

Metelkova 63

2000 Maribor

T: 02 2201 885

E: polona.erker@maribor.si

 

 

 

Nika je v svoji mesečni kolumni za portal Siol pisala tudi o vseh nas.

Pisala je o lažnih novicah, o tovarni zlobe, o tem, kako se vedno znova uspemo povezati in o enem izmed najlepših večerov v njenem življenju.

Med drugim pravi tudi naslednje:

Veliko lahko dosežemo, če se povežemo v bitkah za socialno državo, za skupnost in za dostojno življenje vseh.

Širjenje lažnih novic, načrtno vzpostavljanje lažne resničnosti, umetno ustvarjanje razlik med nami je zlo, ki nas pogosto ovira, da bi se prepoznali kot soljudje, ki drugim ne želimo slabega, ki lahko sodelujemo in znamo sodelovati in se, če si to dovolimo, lahko tudi spoprijateljimo. Tako nastajajo najlepše zgodbe.

Kot je ta iz Anhovega.

Lepo vabljeni, da preberete kolumno v celoti, ki je dostopna tukaj.

Želimo vam lep preostanek vikenda!

Vaš,

Inštitut 8. marec

V soboto, jutri, 6. aprila med 9. in 13. uro se bomo udeležili velike mestne čistilne akcije v Mestni četrti Tabor, da okrepimo medsebojno sodelovanje s našimi gostitelji. Dobimo se ob 9ih na parkirišču starega Mercatorja, v tistem delu kjer so pokrite garaže. Tam v bližini bomo počistili en manjši gozdiček.
 Osti jarej!

Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU