Ste se že kdaj zares poslušali? Ne mislim na tisti notranji monolog, ki vas prepričuje, da morate še nekaj postoriti, da ste nekaj pozabili ali da nekaj ni dovolj dobro. Govorim o tistem globokem notranjem občutku, ki včasih šepeta in včasih kriči; govorim o občutku, ki vam pove, kdaj telo potrebuje počitek, kdaj srce zahteva več prostora in kdaj duša hrepeni po tišini.
Pomisli! Kaj če bi bili vešči metod, ki nam jasno pokažejo, kaj nam govori srce, kako nas podpira trebušna prepona z dihanjem in kaj nam pravi nos?
Če bi nam na račun tega bil prihranjen marsikateri prepir, morda bolniška zaradi prehlada, neuspeh zaradi nepremišljenega pristopa? Je vredno poskusiti?
