Kako bi se počutili, če bi vas prisilili v eksorcistične obrede samo zato, ker ste, kdor ste?

Nedavno smo spoznali Mattea, navdihujočega pobudnika evropske državljanske pobude, ki bi v Evropski uniji prepovedala prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti.

Povedal nam je več srce parajočih zgodb posameznikov, med katerimi so bili tudi otroci, ki so morali doživljati nasilje ekstremističnih skupin. Govoril nam je o stradanju, ponižujočih obredih “izganjanja hudiča”, psihološkem trpinčenju, o fantih, ki so se morali udeleževati večdnevnih “duhovnih vaj”, kjer so jih zapirali v temno omaro, silili, da se slačijo pred očmi vseh in od njih celo zahtevali, da zaigrajo lasten pogreb, jim govorili, da je njihova spolna usmerjenost zlo, ki ga je treba izgnati.

Kar je videl in slišal, ga je pretreslo do te mere, da se je odločil temu narediti konec. Odločil se je, da ustvari evropsko državljansko pobudo, s pomočjo katere bo te grozljive prakse mogoče omejiti.

Hvala, ker ste podpisali My Voice, My Choice.

Zdaj vas prosimo, da ponovno fajtamo skupaj.

Pomagajmo Matteu spremeniti svet na bolje.

Podprimo in podpišimo evropsko državljansko pobudo “Prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v Evropski uniji”.

Podpišite tu: https://eci.ec.europa.eu/043/public/#/screen/home

Noben otrok ne bi smel trpeti samo zato, ker je, kdor je.

Prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti se morajo nemudoma končati!

Hvala, ker vam je mar!

Vaš Inštitut 8. marec

Tedensko obvestilo o pravnih novostih

 

 

November 2024, številka 48 / letnik XXII.

>> Ustna pogodba v poslovnem svetu – zgolj moralna zaveza ali pravno zavezujoča pogodba?
V poslovnem svetu se vsakodnevno sklepajo nominatne in inominatne pogodbe o poslovnem sodelovanju. Lahko gre za projektno delo, podjem, prodajo, zastopništvo, posredništvo ali kombinacijo elementov vseh teh razmerij. Veliko teh pogodb je tudi v današnjem času dogovorjenih (zgolj) ustno.
Gre le za moralno zavezo ali tudi pravno popolnoma učinkovito pogodbo? Kje lahko pride do zapletov in kaj je rešitev?
 

>> Nadaljevanje članka

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Obvestilo
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitev zakonodaje
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah povečuje preglednost poslovanja družb
Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M), ki uvaja novosti za poslovanje družb predvsem z vidika poročanja, preglednosti in uvajanja spolne uravnoteženosti. Zakon prenaša v slovenski pravni red štiri evropske direktive.
>> Z novelo Zakona o dedovanju pospešitev zapuščinskih postopkov brez dedičev
>> Z novelo ZSICT do večje pravne varnosti vseh udeležencev v sodnih postopkih
>> Državni zbor sprejel besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah
>> Državni svet izglasoval odložilni veto na noveli zakonov o dohodnini in DDV-ju
>> Ustavna komisija ni podprla začetka postopka za spremembe ustave pri imenovanju vlade
>> Evropska komisija potrjena, na glasovanju jo je podprlo 370 evroposlancev
>> V Riadu sprejeli pogodbo o pravu modelov
>> Javni poziv za kandidate za članstvo v Evropskem odboru za preprečevanje mučenja
 

>> Celoten izbor aktualnih novic

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Plačilo odškodnine zaradi žaljive objave na družbenem omrežju
Revizijsko sodišče je odločalo tako o pravilnosti vročitve kot tudi o (ne)dopustnosti grobih in žaljivih seksističnih izjav, ki kršijo pravice do osebnega dostojanstva, zasebnosti in osebnostne pravice.
 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse – že več kot 241.120 judikatov slovenskih sodišč

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Spremembe Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (primerjalnik)
>> Spremembe Zakona o davčnem postopku (primerjalnik)
>> Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (primerjalnik)
>> Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov (primerjalnik)
>> Ugotovitev neskladnosti členov 5, 6, 8, 12, 22, 23, in 24 Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo z Ustavo (primerjalnik)
>> Uredba o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B
>> Dogovori o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede
»  Dogovor o prenovi v javnem sektorju
»  Dogovor o prenovi v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti
»  Dogovor o prenovi v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
>> Kolektivna pogodba za javni sektor
in druge kolektivne pogodbe ter aneksi iz Uradnega lista RS št. 99.
>> Imenovanje vrhovnega državnega tožilca za nacionalnega predstavnika v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 98 – 100/2024

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
dr. Dušan Mramor:
Ali je sploh kaj koristi od obsežnega evidentiranja delovnega časa?
dr. Miro Cerar:
Študij prava: med človekom, družbo in tehnologijo
Zoran Skubic:
Evropski konec osemletne sage o Lekarni Ljubljana
Mojca Remic:
Pot k digitalizaciji pravosodja v EU
 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Danes se spominjamo pomembnega poglavja v boju za pravice žensk v Franciji in drugod. Simone Veil je 26. novembra 1974 stopila pred narodno skupščino in imela pogumen govor, ki je pripeljal do dekriminalizacije splava v Franciji z zakonom „Loi Veil“ leta 1975. Njene besede in neomajno zagovorništvo so družbo, v kateri so ženske tvegale svoja življenja zaradi nevarnih in nezakonitih splavov, spremenile v družbo, ki je podpirala dostojanstvo in izbiro.

Dediščina Veilove je ponovno pridobila na pomenu, saj je Francija pred kratkim pravico do splava vključila v svojo ustavo. Ta zgodovinski korak zagotavlja, da je pravica do izbire zaščitena pred političnim nazadovanjem – lekcija, ki jo svet nujno potrebuje, saj smo priča omejevalnim zakonom o splavu, ki še naprej ogrožajo ženske v državah, kot je Poljska.

Napredek Francije je navdih in opomin, da boj za reproduktivne pravice še zdaleč ni končan. Po vsej EU se na milijone žensk še vedno sooča z ovirami za varen in zakonit splav. S pobudo My Voice, My Choice  si lahko skupaj prizadevamo za spremembe in zagotovimo zaščito zdravja, dostojanstva in svobode vsake ženske.

Kako lahko pomagate?

Prosite 5 prijateljev ali družinskih članov, naj podpišejo in delijo pobudo Moj glas, moja izbira: https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Spregovorite o tem, zakaj je pravica do splava pomembna – ne le kot zdravstvena oskrba, temveč kot temeljna človekova pravica.

Nadaljujmo z bojem v čast Simone Veil – za Francijo, za Evropo, za vse nas. Hvala, ker ste del tega boja. Skupaj nam bo uspelo. <3

Toplo vas pozdravljamo,

ekipa My Voice, My Choice

 

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami se pojavlja v različnih oblikah, ena od njih pa je onemogočanje dostopa do varnega splava.

 

Ko študentka z Malte prek spleta naroči tablete za prekinitev nosečnosti, se, medtem ko nestrpno čaka, da prispejo, boji, da bo šla v zapor, če jo ujamejo. To je nasilje nad ženskami.

 

Ko mlada prestrašena mati iz Romunije, ki zasluži 500 evrov na mesec, s težavo najde 300 evrov, da bi plačala splav. To je nasilje nad ženskami. 

 

Ko mati dveh otrok umre v bolnišnici na Poljskem, ker ji zdravniki zaradi prepovedi splava nočejo rešiti življenja. To je nasilje nad ženskami. 

 

39.000 žensk na svetu vsako leto umre zaradi pomanjkanja dostopa do varne oskrbe pri splavu. Več kot 20 milijonov žensk v Evropi nima dostopa do varnega splava. 

 

Pobuda My Voice, My Choice si želi to spremeniti. 

Potrebujemo le še 145.000 podpisov, da dosežemo cilj – 1 milijon podpisov. 

 

Danes nam lahko pomagate tako, da tri prijatelje prosite, naj podpišejo pobudo in z njimi delite to povezavo: 

 

https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

 

Hvala!

 

Moj glas, moja izbira

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in dekleti v Amnesty International opozarjamo, da je vsaka tretja ženska od dopolnjenega 15. leta v svojem življenju že doživela fizično ali spolno nasilje.

Združeni narodi so v poročilu zapisali, da je bilo v lanskem letu po svetu namerno ubitih 85.000 žensk in deklet. 60 odstotkov teh smrti so zagrešili moški sorodniki ali partnerji žrtev. Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk.

Dom tako za ženske ostaja najbolj nevaren kraj.

Nasilje nad ženskami vključuje širok spekter nasilja, vključno s fizičnim, spolnim, ekonomskim in psihološkim nasiljem, grožnjami, zlorabami in prisilo.

Izhaja iz neenakosti med spoli, asimetrije moči in škodljivih spolnih norm.

Nasilje nad ženskami je diskriminacija, zato je pri obravnavi potreben celovit odziv države, ki v središče postavlja pravice žrtev in odpravlja temeljne vzroke.

Nasilje nad ženskami ni stvar, ki se dogaja za štirimi stenami. Je kršitev temeljnih človekovih pravic in problem, ki terja našo kolektivno odgovornost.

 

IZOBRAŽUJ SE O NASILJU NAD ŽENSKAMI

 

 

KAJ LAHKO ŠE DANES NAREDITE VI?

  1. Delite naš video 10 korakov za odpravo nasilja na družbenih omrežjih.
  2. Organizirajte razstavo 10 korakov za odpravo nasilja. Odpišite mi na to sporočilo, da se povežemo.
  3. Opravite spletni tečaj o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty.
  4. Prenesite si izobraževalni paket o nasilju na podlagi spola, ki ga lahko učitelji_ce uporabijo v razredu.

 

KAM SE LAHKO ŽRTVE NASILJA OBRNETE PO POMOČ?

 

STARODAVNI OBRED

Svoj dom okrasimo z zimzelenim okrasjem; sami lahko pripravimo okrasne venčke..

Check It Out

Vabimo vas, da se nam v sredo, 27. novembra, ob 18. uri pridružite na pogovoru o interspolnosti.

Svoje izkušnje bo z nami delil Erin Vlahović, aktivist za pravice interspolnih oseb, predavala pa bo tudi Maja Pan, aktivistka in članica našega izvršnega odbora.

Dogodek je namenjen vsem, ki si želijo poglobiti razumevanje in aktivno prispevati k bolj vključujoči družbi. Organiziran je v sklopu naših mesečnih predavanj za naše članice_ce.

Veseli bomo, če se nam pridružite. Prosim, da svojo udeležbo potrdite s prijavo. Kliknite tukaj.

 

Kaj sploh je interspolnost? Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.

Koliko oseb je interspolnih? Na svetu živi 1,7 odstotka interspolnih oseb. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi.

Zakaj se potem večini zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa. Zaradi njihovih telesnih spolnih značilnosti pa jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški.

 

 

Še leta 1990 smo v Sloveniji in na Hrvaškem imeli pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisano v Ustavo. V Sloveniji je zahvaljujoč odločnosti političark vseh političnih skupin in civilne družbe ta pravica v Ustavi ostala. Na Hrvaškem pa so po osamosvojitvi reproduktivne pravice žensk šle drugo pot.

Splav je na Hrvaškem sicer ostal legalen, a je postal plačljiv; dostop do te osnovne zdravstvene storitve pa je postal zelo otežen. Šestdeset odstotkov ginekologov na Hrvaškem ugovor vesti namreč uveljavlja ne glede na okoliščine. Zato so številne ženske prisiljene poseg opraviti v tujini, najpogosteje v Bosni ali Sloveniji.

Danes, ob 10. uri, so naši hrvaški prijatelji začeli z največjo spletno kampanjo v zgodovini Hrvaške, kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.

V enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo naši evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.

Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda. Mirela je 41-letna mama. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnih se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”

Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.

Oglejte si in delite Mirelin video:

Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj 10.000 podpisov v enem dnevu, in sicer tako, da bližnje prosite, naj podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Skupaj zmoremo!

Vaš,

Inštitut 8. marec

Danes, ob 10. uri, so naši prijatelji iz Hrvaške začeli največjo spletno kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.

Pripravili so spodnji video:

Instagram: https://www.instagram.com/reel/DCtUGl5umVv/

TikTok: https://vm.tiktok.com/ZGd21qCjp/

Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/

V samo enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.

Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda, ki se je pred dvema letoma javno izpostavila, saj doma na Hrvaškem ni mogla opraviti splava. Njena zgodba oriše, kako pomembna je varna in dostopna prekinitev nosečnosti.

Mirela Čavajda je 41-letna mamica. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnem se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”

Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.

Oglejte si Mirelin video in delite njeno pomembno sporočilo o nujnosti dostopa do varnega splava:

Instagram: https://www.instagram.com/reel/DCtUGl5umVv/

TikTok: https://vm.tiktok.com/ZGd21qCjp/

Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/

Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj, ki so si ga zadali, da v enem dnevu zberejo 10.000 podpisov.

Prosite prijatelje, da podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/public.

Hvala za vašo podporo.

Solidarno,

Ekipa My Voice, My Choice

Včeraj je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo izraelskega predsednika vlade Netanjahuja; nekdanjega izraelskega ministra za obrambo Yoava Gallanta in poveljnika brigade al-Qassam Mohammeda Diaba Ibrahima Al-Masrija. Odločitev je sprejel tričlanski odbor, v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.

Izdaja nalogov za aretacije končno prinaša resnično upanje za pravico neštetim žrtvam zločinov po mednarodnem pravu. Vrača pa nam tudi nekaj vere v univerzalno vrednost mednarodnih pravnih instrumentov.

Premier Netanjahu je zdaj uradno iskana oseba.

Po njegovi obtožnici, kot tudi obtožnicah Gallanta in Mohammeda al-Masrija, se morajo države zavezati k spoštovanju odločitve sodišča in narediti vse, da bodo odgovorni za zločine privedeni pred roko pravice.

Ne glede na državljanstvo storilca ali žrtve morajo države ukrepati. V Amnesty International zato vse države pozivamo, naj aretirajo in izročijo vse, ki jih išče Mednarodno kazensko sodišče.

Slovenski premier Robert Golob je na omrežju X zapisal, da Slovenija spoštuje odločitev sodišča in jo bo v celoti spoštovala.

PREBERI VEČ

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE