Tokrat pišem s prošnjo civilne družbe, da oddate glas za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Čas je še do 14. julija, a je najbolje pohiteti!

Za kaj gre?

Slovenska ustava predvideva ustanovitev parlamentarnih preiskav v državnem zboru, ki lahko ugotavljajo dejstva v zadevah javnega pomena. Pri tem gre za preiskavo politične odgovornosti. Če gre za sum kaznivih dejanj, mora seveda to preiskati policija in obravnavati pravosodni sistem.

Vendar pa ima tudi parlamentarna preiskovalna komisija »smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi«. Če naštejem nekaj primerov: sama, brez odredbe sodišča, lahko pregleda bančne izpiske, dokumentacijo FURS, komunikacijo pri operaterjih …

Zato je izjemno pomembno, da lahko sodišče vnaprej, še preden se parlamentarna preiskava začne, presodi, ali gre v danem primeru res za zadevo javnega pomena? S tem se, na primer, preveri, da ni parlamentarna večina odredila preiskave glede nekoga, katerega besede ali dejanja ji niso politično všečna.

Do sedaj je bilo več možnosti, da se zahteva taka predhodna presoja na ustavnem sodišču. 26. maja 2026 pa je večina v državnem zboru spremenila zakon o parlamentarni preiskavi – in med drugim odpravila možnost vnaprejšnje sodne presoje celo za preiskovanca!

Preiskovancu tako preostane le to, da se lahko šele po sprejetju poročila preiskovalne komisije pritoži na upravno sodišče. Torej naknadno, najverjetneje po več letih in če je poročilo sploh sprejeto!

 

Široko nasprotovanje spremenjenemu zakonu

Skrb je že pred sprejetjem sprememb zakona izrazila varuhinja človekovih pravic. Varuhinja bo jutri, 18. junija, ob 18. uri ena od gostij na okrogli mizi na to temo v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vabljeni: več informacij).

Pobudo za razpis referenduma podpirajo sindikalne centrale ter Društvo novinarjev Slovenije. Podporo referendumu je izrazila tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja.

In še pomembno opozorilo iz analize Pravne mreže za varstvo demokracije:

»Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic.«

Klik za celotno besedilo analize.