V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Ta zakon na hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti posega na številna, raznolika področja. Zakonski posegi bodo imeli neposredne posledice tudi za človekove pravice, med drugim za javno zdravstvo in pravico do zdravja, socialno državo, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja …
Prosimo, pridružite se in podpise zberite tudi med svojimi prijatelji, sodelavkami, v družini …
Mudi se:
Do ponedeljka, 18. maja, do 8. ure zjutraj je treba zbrati 2500 podpisov podpore volivk in volivcev ter jih vložiti v Državni zbor RS.
V nadaljevanju najdete več logističnih informacij, kje vse lahko oddate svoj podpis, pa tudi, zakaj je to pomemben referendum.
JAVNO ZDRAVSTVO JE CIVILIZACIJSKI DOSEŽEK
To so besede Dušana Kebra, aktivista in nekdanjega ministra za zdravje, ki je dejal še, da je »vitka država šibka država, ki nima dovolj sredstev za javne storitve.« »Verjamemo v državo, kjer je javno zdravstvo civilizacijski dosežek … Gre za temeljno odločitev, kakšno državo bomo imeli,« je poudaril.
Filip Dobranić iz Danes je nov dan je izpostavil, da zakon zadeva širok nabor tem, ki so bile uzakonjene brez razmisleka in brez javne razprave.
Na FB in na IG Glasu ljudstva najdete vse logistične informacije: kje se zbirajo podpisi, obrazci, do kdaj, kam jih oddati itd.
(PRE)HITRO SPREJEMANJE ZAKONA
Na to smo pred dnevi opozorili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, ko smo obravnavo predloga interventnega zakona označili za erozijo rednega zakonodajnega postopka.
»Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek.«
V svojem odzivu smo opisali načine »umetnega« pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, ki »je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde.«
DAVKI ZADEVAJO ČLOVEKOVE PRAVICE
Interventni zakon posega tudi na področje davkov. Slednji so pomembni za človekove pravice, ker so eden od ključnih virov sredstev za njihovo uresničevanje.
»Obdavčevanje je ključno orodje pri spoprijemanju z neenakostjo ter pri ustvarjanju sredstev, potrebnih za zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti tudi za krepitev dobrega upravljanja, odgovornosti in sodelovanja v javnih zadevah.«
Posebni poročevalec ZN za skrajno revščino in človekove pravice
Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena ter morajo vključevati vsebinsko (iskreno) javno participacijo. V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi. Naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država – in številne nas upravičeno skrbi, kaj nas čaka ob takih ukrepih?
