26. februarja 1992 – 26. februarja 2026
»Težko razumem, kako lahko država za nekatere stvari najde hitre rešitve, za izbrisane pa ne. Boli me pomanjkanje človečnosti.«
Iz zgodbe Izbrisana v državi, kjer sem se rodila
Pozdravljeni.
Danes mineva 34 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (med njimi 5360 otrok), ki so tu živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci.
To namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, je posameznike izbrisalo iz pravnega in socialnega življenja ter pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes.
Izbrisani niso bili zgolj številke – bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci.
Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni.
Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb pa velika večina krivic še vedno ni odpravljena – mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji.
Tudi v Sloveniji še vedno živi (ves čas od izbrisa) nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa – kot da ne obstajajo, pa vendar so tu.
Ponovno pozivamo pristojne oblasti k:
• celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic;
• zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev;
• vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.
Vabimo
V P.L.A.C.-u si na Linhartovi cesti 43 si lahko danes, na dan obletnice izbrisa, ob 17. uri ogledate dokumentarni film Na drugi strani reke / Dall’altra parte del fiume (režija in scenarij: Uršula Lipovec Čebron, Roberto Pignoni, 2006; 52 min).
Po njem pa vabljeni na pogovor o izbrisu in pomenu boja izbrisanih, o Romih in posledicah varnostnega zakona ter o vse bolj smrtonosni migracijski politiki. Več o dogodku tukaj.
Vabljeni tudi k branju zgodb nekaterih izbrisanih in njihovih družinskih članov na spletni strani Nepozabljeni.
Izbris ni preteklost
Njegove posledice so sedanjost. Tisoči ljudi še vedno živijo s posledicami odločitve države, ki jim je odvzela pravni obstoj.
Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic.
Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov
dr. Maja Ladić, raziskovalka na Mirovnem inštitutu
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
