Prispevki

Letošnji festival je uglašen z jubilejnim Beethovnovim letom, pa tudi s časom, ki ga živimo.

Digitalizacija komunikacij, ki vse bolj postaja tudi eden načinov dostopanja do umetnosti in kulture, je v času karantene in prepovedi prirejanja kulturnih prireditev odprla celo vrsto vprašanj, ki odsevajo tudi v programu letošnjega Festivala.

S sodelovanjem z uglednim švedskim skladateljem Andersom Lindom, pronicljivim raziskovalcem glasbene umetnosti, se bomo tako podali na

interaktivno razstavo Črte in ob njej premišljali o dostopnosti in demokratizaciji (klasične) glasbe.

Tematizacijo slednjega prinaša tudi prav poseben festivalski dogodek, koncert za mobilne telefone, kjer se bodo obiskovalci pri praizvedbi Lindove, za Festival Maribor napisane skladbe Godalni orkester nadzorovane napetosti (2020) za orkester in pametne telefone,

pridružili članom Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in se tako iz poslušalcev prelevili v izvajalce.

O projektu, s katerim odmevno gostuje po vsem svetu, bo na konferenci spregovoril Anders Lind.

Informacije o letošnjih sporedih in izvajalcih bo podala Barbara Švrljuga Hergovich, nagovorila pa vas boste tudi Vladimir Rukavina ter mag. Dejan Pristovnik iz Nove Ljubljanske Banke, ki je generalni pokrovitelj Festivala Maribor.

V prilogi: Festival Maribor 2020 vabilo novinarska konferenca 15. 9


 

Festival Maribor 2020

Slavimo življenje in glasbo

 

Ludwig van Beethoven, čigar 250. obletnico smrti zaznamujemo letos, ni mogel brez glasbe niti takrat, ko ni več slišal. Odmevala mu je v ušesih, v mislih so se mu rojevala celo nova dela. Neskončno smo mu hvaležni za to, da ni obupal in je te neslišne tone zapisal.

Nekako podobno kot velikemu skladatelju gre v teh časih nam. Ne moremo brez glasbe, in tudi ko je utišana, si jo lahko zavrtimo v mislih in se je še dolgo spominjamo, tudi brez pomoči koncertov, posnetkov ali notnih zapisov. Po dolgem času odtegnitve nam bo zato zdaj zvenela še lepše in intenzivnejše. Bo več kot zgolj navdušujoča igra tonov – predstavljala bo tudi neugasljivo veselje do življenja. Glasba bo živela, dokler živimo mi. In tako kot življenje, ki se lahko razraste iz najmanjšega plodnega koščka, se v časih, ko je koncertno življenje okleščeno, ob najskromnejši priložnosti razživi tudi glasba.

In prav to slavimo. Slavimo življenje, glasbo, vrnitev občinstva v dvorane in glasbenikov na odre. Veselimo se novih odkritij in srečanj ter v tem duhu pripravljamo Festival Maribor 2020. Glasbo ljubimo, jo pogrešamo in življenja brez nje ne sprejemamo. Potrpežljivost, upanje in prepričanje, da bo spet zazvenela brez zadržkov – to je vodilo, ki nas v teh mesecih ohranja v pogonu. To upanje ne bo zamrlo niti, če bomo potrebovali še več potrpljenja; več kot dovolj ga imamo, saj vemo, da je krize vedno enkrat konec. Premagali bomo virus ter igrali in peli naprej.

Spomnili se bomo Beethovna, čigar slavnostno leto se je prelevilo v nepozabno prelomnico v novejši človeški zgodovini. Življenje piše najizvirnejše zgodbe, in tako sta se na nepredvidljiv način v programu našega festivala znašla Beethoven in mobilni telefoni. Ti so v času zaprtja javnega življenja postali naši nepogrešljivi spremljevalci, vir razvedrila, tolažbe, povezovanja in druženja, v našem primeru pa poleg tega še glasbeni inštrumenti.

Praznovali bomo, tako kot zmeraj, v najboljši družbi – s poglobljenima in izvirnima interpretoma, ki sodita med najbolj zaželene in iskane glasbenike našega časa, violončelistom Nicolasom Altstaedtom in norveško violinistko Vilde Frang. Ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje bomo uživali v znamenitem Brahmsovem Dvojnem koncertu. Za večer triov Ludwiga van Beethovna, čigar genij je srčika letošnjih festivalskih programov, se bo zvezdniški dvojici pridružil britanski violist Lawrence Power, ki ga kritiki slavijo kot solista in kot komornega glasbenika. Z viharnim in tenkočutnim avstrijskim duom BartholomeyBittmann bomo preizkušali meje klasične glasbe (in glasbil), s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pa prestopili mejo med izvajalci in občinstvom. V drzni skladbi Andersa Linda za orkester in pametne telefone bomo namreč obiskovalci sodelovali kot interpreti. Če ste kdaj sanjarili o tem, da bi nastopili na klasičnem koncertu, je zdaj prava priložnost, da te sanje uresničite. Vabimo vas tudi na Lindovo interaktivno zvočno razstavo Črte, kjer glasba ne bo rasla iz not, temveč iz vašega gibanja.

Vse to in še kaj pripravljamo za letošnji Festival Maribor. Vztrajamo v upanju, da se nam boste ponovno pridružili ter da bomo skupaj ustvarili in doživeli novo, nenavadno in vznemirljivo glasbeno izkušnjo.

 

Barbara Švrljuga Hergovich

Vodja programa Koncertne poslovalnice in Festivala Maribor

Narodni dom Maribor

 

  1. ZBOROVSKA FANTAZIJA

Velika dvorana SNG Maribor

četrtek, 17. 9. ob 19.30

SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR SNG MARIBOR

Wolfgang Harrer, dirigent

Zsuzsa Budavari Novak, zborovodkinja

Solisti: Nejc Kamplet, klavir; Rebeka Lokar, sopran; Valentina Čuden, sopran; Irena Petkova, mezzosopran; Martin Sušnik, tenor; Dušan Topolovec, tenor; Jaki Jurgec, bariton.

 

Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev

Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21

***

Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, soliste, zbor in orkester, op. 80

 

Zborovska fantazija je eno redkih Beethovnovih del, ki je bilo večji del zgodovine zanemarjeno in označeno za »manjšo sestro« znamenite Devete simfonije. Morda zato, ker to fantazijsko delo, v katerem se odraža tok skladateljevih mogočnih misli, povezuje na videz nezdružljive glasbene oblike (klavirski koncert, simfonijo in kantato). Beethovnovi sodobniki so se nekoliko pozneje naučili ceniti Fantazijo in so jo zaradi njene sporočilnosti označili za »pravo avtobiografijo umetnika«. Skladba z vsemi glasbenimi sredstvi, ki jih je ponujal tisti čas, opeva srečo v ljubezni do umetnosti – sporočila, ki jim moramo danes še prav posebej pozorno prisluhniti. Zato z njimi odpiramo letošnji Festival Maribor. Z vero v ljubezen do soljudi in s prepričanjem, da gre ljubezen do umetnosti z roko v roki z zmožnostjo iskrenega sočutja, bomo z združenimi močmi številnih izjemnih mariborskih glasbenikov slavili moč glasbe in ljubezni.

 

Veliki up nove generacije slovenskih pianistov

NEJC KAMPLET

»V današnjem, vse bolj tehnološko obarvanem času, ko se zdi, da formalnost, racionalnost in praktičnost vedno bolj obvladujejo svet in ta pozablja na svoje bistvo, oziroma na svoj resnični izvor, nam je vsaka doživeta fantazija še kako potrebna. Verjamem, da bo ob izvedbi Beethovnove Zborovske fantazije marsikdo povzdignjen v stanje, ki navdihuje in izpopolnjuje naše doživljanje tukajšnjega sveta.«

 

NEJC KAMPLET

Mlad mariborski pianist izhaja iz ugledne glasbene družine. Že v času šolanja in študija je žel uspehe na številnih tekmovanjih, omenimo naj zgolj zadnje ugledne nagrade: prvo nagrado na tekmovanju sklada Hildegard-Maschmann Univerze za glasbo na Dunaju leta 2019, tretjo nagrado v solistični kategoriji in drugo nagrado v kategoriji štiriročno na 9. mednarodnem pianističnem tekmovanju v New Yorku leta 2018. Nastopa na različnih glasbenih festivalih po Sloveniji in tujini, kot so Festival Ljubljana, Festival Lent, Festival Maribor, Les Nuits Pianistiques, Carpe Artem, Noč slovenskih skladateljev in Arsonore. Kot solist je nastopil s Filharmonijo iz Vuhana, Simfoničnim orkestrom iz Harbina, v SNG Maribor, s Simfoničnim orkestrom Festine, z Državnim opernim orkestrom iz Banske Bystrice, s Slovaško sinfonietto, z Orkestrom Konservatorija v Mariboru in drugimi.

 

 

  1. UMETNIKOV POGUM

Velika dvorana SNG Maribor

ponedeljek, 21. september 2020 ob 18.00 in 20.00

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

Marko Letonja, dirigent

Vilde Frang, violina

Nicolas Altstaedt, violončelo

Uvertura »Leonora« št. 3, op. 72b

Johannes Brahms: »Dvojni« koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102

 

Na vsaki izdaji Festivala Maribor izstopa kakšen koncert, ki ga zaznamuje poseben zvezdniški sij. Veseli smo, da nam je letos za enkratno sodelovanje na festivalu uspelo združiti tri izjemne glasbenike in vodilni slovenski orkester. Marko Letonja bo vodil Orkester Slovenske filharmonije, na odru pa se mu bosta pridružila še dva izjemna glasbenika, cenjena in zaželena gosta največjih koncertnih dvoran ter festivalov po vsem svetu: zdaj že precej »naš« violončelist Nicolas Altstaedt in norveška violinistka Vilde Frang. Glasbeniki bodo združili svojo odličnost v interpretaciji Brahmsovega Dvojnega koncerta, ki sta ga Vilde Frang in Nicolas Altstaedt že mnogokrat skupaj uspešno izvedla na velikih koncertnih prizoriščih. To zahtevno skladbo poznata do potankosti in ji ob vsaki novi izvedbi dodata nekaj spontanosti in z neponovljivim  šarmom vselej znova navdušita kritike ter seveda občinstvo.

 

Ljubljenec občinstva

MARKO LETONJA

»Občinstvo je za glasbenike malone življenjskega pomena. Le, če je naša interpretacija publiki všeč, se krog skladatelj-skladba-dirigent-orkester-publika zaključi. Takrat se bežno in težko ulovljivo doživetje v živo prelevi v magičen trenutek. Vsi na odru zelo dobro začutimo, kdaj preskoči iskra, kdaj nastane posebna, neločljiva vez s poslušalci. Ta se ne kaže zgolj v aplavzu, temveč tudi v trenutkih, v katerih, na primer, ob premoru vsa dvorana napeto zadrži dih. Zame so to trenutki absolutne sreče in izpolnitve.«

 

MARKO LETONJA

V svetu klasične glasbe imajo prav posebno mesto tiste glasbene osebnosti, ki ne osvajajo le s svojo umetnostjo, temveč tudi s karizmo. Mednje zagotovo sodi tudi Marko Letonja, ljubljenec občinstva. Še posebej mariborskega, ki dirigenta kljub koroškim koreninam in potnemu listu državljana sveta trmasto (in ponosno) označuje za »svojega«.

Letonja sodi med najuspešnejše slovenske dirigente. Uspešnemu debiju z Orkestrom Slovenske filharmonije leta 1987 so sledili nastopi po Sloveniji in tujini, s katerimi je pritegnil nemalo pozornosti. Med letoma 1989 in 2003 je bil tudi umetniški vodja tega orkestra, nato pa ga je zamikala tujina. Leta 2003 je postal glavni dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra in gledališča v Baslu, od leta 2012 je glavni dirigent Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga, med letoma 2011 in 2018 je bil glavni dirigent Simfoničnega orkestra na Tasmaniji; postal je tudi njegov častni dirigent. Od leta 2018 je glavni glasbeni direktor Filharmonije Bremen. Kot gostujoči dirigent je delal z Dunajskimi simfoniki, Münchensko filharmonijo, Orkestrom Romanske Švice, s Hamburškimi simfoniki, z Orkestrom milanske Scale in s Simfoniki Berlinskega radia. Deloval je tudi s Filharmoniki iz Seula, z orkestrom Mozarteum iz Salzburga, opernim orkestrom iz Stockholma, Državnim orkestrom iz Stuttgarta ter se podal na turnejo s Simfoničnim orkestrom Giuseppeja Verdija iz Milana. Med njegove aktualne dosežke sodijo produkcija Hoffmannovih pripovedk v Novem narodnem gledališču v Tokiju, produkcija Falstaffa v Bremnu in produkcija Ginasterjeve opere Beatrice Cenci v Narodni operi na Renu v Strasbourgu, za katero je leta 2019 prejel veliko nagrado francoskega združenja gledaliških in glasbenih kritikov za najboljšo operno produkcijo. Med njegove odmevnejše uspehe sodi tudi Wagnerjeva tetralogija Nibelungov prstan v Kraljevi švedski operi (2017), ki so jo pospremile glasne pohvale kritikov. Njegovo dirigiranje so opisali kot »iskrivo« (Forum Opera), na spletnem portalu Bachtrack pa so povzdigovali »tematsko jasnost in pregled nad dolgo strukturo«. Tetralogijo je dirigiral tudi v gledališču Sao Carlos v Lizboni. Zadnja leta se sploh rad vrača k Wagnerju. Nazadnje je dirigiral novo produkcijo Parsifala v Narodni operi na Renu. Svojo repertoarno raznolikost je predstavil na nastopih v Dunajski državni operi (Pikova dama, Hoffmannove pripovedke), v Velikem gledališču v Ženevi (Medea, Manon), Opernem gledališču v Rimu (Romeo in Julija), Semperjevi operi v Dresdnu (Nabucco), milanski Scali (Il dissoluto assolto Joséja Samaraga, Sancta Susanna Hindemitha, Primer Makropulos in Hoffmannove pripovedke), Državni operi v Berlinu (Madama Butterfly), Nemški operi Berlin (La traviata) in opernem gledališču v Cagliarju (Cavalleria rusticana, Glumači in Večni mornar).

  1. VEČER ZA BEETHOVNA

Dvorana Union, Maribor

Torek, 22. september 2020 ob 19.30

Vilde Frang, violina

Lawrence Power, viola

Nicolas Altstaedt, violončelo

Ludwig van Beethoven

Serenada v D-duru za violino, violo in violončelo, op. 8

Godalni trio št. 5 v c-molu, op. 9, št. 3

***

Godalni trio št. 3 v G-duru, op. 9, št. 1

 

Veličine Beethovnovega ustvarjanja ni moč meriti zgolj z monumentalnostjo njegovih simfoničnih del – obiskovalec koncertov komorne glasbe se bo verjetno strinjal, da je najgloblji odtis pustil v komorni glasbi. Ta je radikalna, spušča se v globine človekove duševnosti in intelekta, je izrazna in mnogokrat silovita. Raznolik ter hkrati organsko povezan opus Beethovnovih zgodnjih del postavlja pred izvajalce nalogo, ki je ne gre vzeti zlahka. A Vilde Frang, Lawrence Power in Nicolas Altstaedt so izkušena godalna trojica (po Mariboru bodo v isti zasedbi gostovali še v londonskem centru Southbank, v Laeiszhalle v Hamburgu in v amsterdamskem Concertgebouwu), ki se lahko pohvali s pronicljivim vpogledom v ta opus. Poslušalcem Festivala Maribor bodo dokazali, da žarek genija še kako odseva tudi v teh, na pogled drobnih draguljih.

Zvezdnica, ki to ne želi biti

VILDE FRANG

»Trdno verjamem, da moram kot umetnica znati obdržati svojo identiteto, v moji glasbi mora biti moj DNK, prihajati mora iz mene, instiktivno. To je zame temelj vsega in izbira, ki se ji ne morem upreti.«*

 

VILDE FRANG

Mediji jo krasijo s pridevniki, kot so bojevita, drzna, pristna, drugačna. Drži, Vilde Frang je vse to. A še toliko več. Poglobljena, razmišljujoča, filozofska – vsi ti pridevniki nujno sodijo k prejšnjemu seznamu. Njeno muziciranje opisujejo s superlativi, a njena supermoč ni zgolj v (hipnotičnem) igranju. Kar jo dela tako zelo posebno je njena pristnost in zvestoba sami sebi. Vilde Frang si upa, kamor si drzne le malo glasbenikov iz kroga današnjih klasičnoglasbenih zvezdnikov. Pogumno utira poti v neznane interpretacijske teritorije in njena (in naša) nagrada so nove globine glasbe. Tudi tiste, v katerih poznavanje smo tako prepričani, da nas ne more več presenetiti.

Kariera norveške violinistke se je pričela strmo vzpenjati po letu 2012, ko je prejela nagrado za mladega umetnika Credit Suisse, čemur je sledil debi z Dunajskimi filharmoniki pod vodstvom Bernarda Haitnika na Festivalu Luzern. Danes se njen koncertni urnik bere kot sanjski seznam povabil s strani najvidnejših evropskih orkestrov in festivalov, kot so Salzburg, Verbier, Lucern, londonski Proms ali Lockenhaus; dirigentov, kot so Valerij Gergiev, Vladimir Aškenazi, Mariss Jansons, Vladimir Jurowski, Esa Pekka Salonen in Sir Simon Rattle, ter seznam pravih pravcatih »kdo je kdo« umetnikov v komorni glasbi, z imeni, kot sta Martha Argerich in Renaud Capuçon na prvih mestih.

Snema ekskluzivno za založbo Warner Classics, za svoje posnetke pa je prejela številne nagrade, denimo classic BRIT award, diapason d’or, grand prix du disque, nemško diskografsko nagrado, nagrado echo ter nagrado gramophone.

V tekoči sezoni se predstavlja s koncerti z Bavarskim državnim orkestrom in Londonskim Simfoničnim orkestrom pod vodstvom Antionia Pappana. Podaja se na turnejo z Rotterdamsko filharmonijo in Lahavom Shanijem, s katerima se bo vrnila na Festival Luzern. Ob tem omenimo koncerte z orkestrom Tonhalle iz Züricha, Orkestrom iz Clevelanda, Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina, s Simfoničnim orkestrom BBC ter s Festivalnim orkestrom iz Budimpešte. V triu z Lawrencom Powerjem in Nicolasom Altstaedtom, s katerima se bo predstavila na našem Festivalu Maribor, bo nastopila tudi na mednarodnem komornoglasbenem ciklu v londonskem centru Southbank, v Laeiszhalle v Hamburgu in v amsterdamskem Concertgebouwu.

 

Glasbeni kameleon z bleščečim ugledom

LAWRENCE POWER

»Igrati violo je povsem drug svet, kot igranje violine ali violončela. Biti moraš pravi kameleon, saj je treba svoj inštrument in igro umestiti v množico raznolikih okolij. Zato preprosto moraš ostati fleksibilen in nikoli hoditi zgolj v eni smeri – glasba ima vse preveč plasti za kaj takšnega!«

 

Morda bo zvenelo malce predrzno, a to »kameleonsko« primerjavo bi zagotovo lahko označili kot umetniški kredo Lawrencea Powerja. Je namreč eden najbolj raznolikih in drznih violistov našega časa, z zadostno mero radovednosti, vneme in poguma, tako za odkrivanje skritih globin znane glasbe kot za ustvarjanje nove. Je namreč goreč podpornik sodobne glasbe. V njegovem širokem repertoarju novih del najdemo skladbe najuglednejših skladateljev, kot so Olga Neuwirth, Esa Pekka Salonen, Mark-Anthony Turnage, Julian Anderson, Alexander Goehr, James MacMillan in Huw Watkins.

Kot solist se je uveljavil z rednimi gostovanji pri najuglednejših orkestrih, kot so kraljevi orkester Concertgebouw, simfonični orkestri iz Chicaga in Bostona, orkester Bavarskega radia, filharmoniki iz Bergna in Varšave ter londonski orkester Philharmonia, BBC-jevi škotski simfoniki in Kraljeva filharmonija iz Liverpoola, z recitali pa je med drugim nastopil v dvorani Wigmore in v Lincolnovem centru v New Yorku. Posnel je številna solistična in komornoglasbena dela za založbo Hyperion ter z njimi požel številne nagrade. Power na primer sodeluje na posnetku z Ianom Bostridgem in Sirom Antoniem Pappanom pri izvedbi Shakespearejevih pesmi, za katerega so leta 2017 prejeli nagrado grammy.

 

Popolnoma predan glasbi in umetnosti

NICOLAS ALTSTAEDT

»Nič me ne zadovolji bolj kot to, da živim z umetnostjo. Igrati je zame blagoslov in blaženost. Vprašanja, ali mi sploh še ostane kaj časa za karkoli drugega, mi ni potrebno zastavljati. Le kaj bi naj to bilo? Postati glasbenik zame ni bila stvar odločitve. Nikoli si nisem zastavil vprašanja kaj naj počnem v življenju. Bo to moj poklic? Tega pri glasbenikih ni. Ko te potegne v glasbo, ko naredi ’klik’ in postaneš del tega sveta, ni več potrebe po kakršnihkoli odločitvah. Biti glasbenik postane nuja.«*

 

Ugleden nemško-francoski violončelist, ki ga zaradi rednega sodelovanja s Festivalom

Maribor (vse od leta 2016) štejemo že kar malce za svojega, v mednarodnem prostoru slovi kot izjemno vsestranski glasbenik, ki z lahkoto igra na baročni violončelo, virtuozno poustvarja dela klasičnega in romantičnega repertoarja, zlahka pa se vživi tudi v utrip sodobne glasbe. Ob tem je tudi domiseln snovalec koncertnih sporedov in vse bolj iskan dirigent, zato ga ugledni festivali in orkestri pogosto gostijo kot umetniškega vodjo ali rezidenčnega glasbenika. Od leta 2012 umetniško vodi tudi enega najuglednejših evropskih festivalov komorne glasbe, festival Lockenhaus, kjer je kot umetniški vodja nadomestil Gidona Kremerja, leta 2014 pa je nasledil Adama Fischerja kot umetniški vodja Madžarsko-avstrijske Haydnove filharmonije. Redno nastopa z najbolj čislanimi svetovnimi orkestri, kot so Dunajski filharmoniki, Dunajski simfoniki, Kraljevi orkester Concertgebouw, Avstralski komorni orkester, Angleški komorni orkester in z dirigenti, kot so  Roger Norrington, Neville Marriner, Vladimir Aškenazi in Andrew Marcon. Kot komorni glasbenik s pianisti Fazilom Sayem, Alexandrom Lonquichom in drugimi nastopa v najuglednejših svetovnih dvoranah. Redno sodeluje tudi z Janine Jansen, Vilde Frang, Pekkom Kuusistom, Jonathanom Cohenom in kvartetom Ébène, s katerimi redno nastopa na festivalih v Salzburgu, Verbierju, na BBC Proms, v Luzernu, Gstaadu, Berlinu, Schleswig-Holsteinu, Rheingau, Utrechtu in Stavangerju.

 

Festival Maribor 2020 kreira glasbeno podobo digitalne dobe. Vi tudi.

Zaljubljenci v glasbo zagotovo kdaj sanjajo o tem, da bi postali član orkestra ali izvajalec koncerta na uglednem glasbenem festivalu. Festival Maribor 2020 ponuja jim priložnost, da sodelujejo pri premierni izvedbi nove skladbe švedskega skladatelja Andersa Linda za godala in mobilne telefone.

Sprejmite izziv, pridružite se Komornemu godalnemu orkestru Slovenske filharmonije in se pod taktirko Stevena Loya s pomočjo svojega pametnega telefona iz poslušalca prelevite v izvajalca.

 

  1. ORKESTER MOBILNIH TELEFONOV

Dvorana Union, Maribor

Petek, 25. september 2020 ob 20.00*

KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

Steven Loy, dirigent

Anders Lind, analogni sintetizatorji

 

Wolfgang Amadeus Mozart

Divertimento v F-duru, K. 138

Anders Lind

Godalni orkester nadzorovane napetosti (2020), delo za orkester in pametne telefone

***
Mieczysław Weinberg

Komorna simfonija št. 1, op. 145 

 

*Pred koncertom bo ob 18.00 potekala priprava orkestra mobilnih telefonov s skladateljem in vaja z orkestrom v skupnem trajanju 90 minut. Pridružite se nam, če želite sodelovati v orkestru s svojim pametnim mobilnim telefonom. Sodelovanje v orkestru mobilnih telefonov je možno zgolj s predhodno prijavo (do 22. 9.) v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor, na e-naslov

vstopnice@nd-mb.si ali na telefonsko številko 031 479 000.

 

Dobro uglašeno sodelovanje tehnologije in človeka je izziv, s katerim se bolj ali manj uspešno nepretrgoma ukvarjamo. Švedski skladatelj in zvočni umetnik Anders Lind je s svojim izjemnim čutom za pravo razmerje in sinergijo obeh svetov naše sodobnosti – realnega, akustičnega ter virtualnega, elektronskega – zgradil most, ki ni le eleganten, temveč tudi čudovito zveni. V takšnem duhu je nastal Lindov projekt Orkester mobilnih telefonov – ad hoc orkester posameznikov, ki načeloma niso glasbeniki, pač pa njihovi pametni telefoni prevzemajo vlogo inštrumentov. Za sodelovanje ni potrebno predhodno glasbeno znanje, dovolj je dobršna mera radovednosti, nekaj zbranosti ter obilje veselja do skupnega muziciranja. Pri tem orkestru lahko torej sodeluje skoraj vsak; poleg omenjenih vrlin je treba s seboj prinesti še (napolnjen) pametni telefon, odpreti internetno aplikacijo, ki jo je Lind ustvaril za ta projekt (Mobilephoneorchestra.com), in se udeležiti vaje s skladateljem. Na vaji se bomo naučili izvajati skladbo s pomočjo aplikacije, ki vsebuje animiran notni sistem s šestimi barvnimi polji in z nezapletenimi navodili za izvedbo.

Lind s projektom doseže na prvi pogled nepovezana cilja: demokratizira izvajanje sodobne orkestrske umetniške glasbe ter razvija nove glasbene možnosti za izvajanje sodobne umetniške glasbe z elektronskimi zvoki. Rezultat je zlitje elektronskih zvokov in akustične glasbe godalnega orkestra – v našem primeru izjemnega Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Stevena Loya – ter skupno muziciranje orkestra poslušalcev in akademske zasedbe.

 

Raziskovalec, ki premika meje

ANDERS LIND

»Pri mojem skladateljskem delu sta vselej prisotni tradicija in inovativnost. Moj cilj je ustvariti umetnost, ki je relevantna za današnji čas in odprta za raziskovanje neznanih poti, a kljub temu vključujoča – takšna, ki pritegne tudi ljudi, ki sicer ne zahajajo v koncertne dvorane ali muzeje. Še posebej me zanima raziskovanje novih izvajalskih praks sodobne umetne glasbe, ki v sicer zelo tradicionalistično okolje vnašajo sodobne tehnologije. Natančneje: razvijam nova elektronska glasbila in nov notni zapis ter raziskujem možnosti, ki se s tem odpirajo skladateljskim in izvajalskim postopkom. Ob tem izhajam iz tradicije in umetniških in izraznih zmožnostih orkestra, ansambla in instrumentalnega solista znotraj klasične glasbe.

Ponosen sem, da lahko na Festivalu Maribor predstavim tako svojo interaktivno razstavo Črte kot tudi praizvedbo skladbe Godalni orkester nadzorovane napetosti za orkester in pametne telefone (Voltage Controlled String Orchestra for orchestra and smartphones).

V obeh se prepletata tradicija in inovacija, njun cilj pa je doseči umetniški izraz usklajen z mojo umetniško vizijo. Obe poudarjata participatorni element in gradita na vključevanju. Zame je prav to lepota tehnologije: možnost razvijanja novih inštrumentov in platform, ki so odprti, dostopni ter ponujajo široke možnosti za alternativno in unikatno umetniško izražanje.«

 

Anders Lind je švedski skladatelj in predavatelj ter kreativni direktor na Oddelku za kreativne študije švedske Univerze Umeå. Komponira predvsem za orkestre, zbore, različne ansamble in soliste, pogosto v kombinaciji z elektroniko ali interaktivno tehnologijo. Njegova dela zaznamuje eksperimentalna in hkrati neposredna surovost, ki vabi poslušalca na glasbeno potovanje onstran pričakovanega. Lind je znan po eksperimentih s svojimi elektronskimi inovacijami, kot so animirane notacije ali interaktivni inštrumenti, ki jih vključuje v tradicionalni orkester oziroma komorne skupine. S tem razvija nove umetniške možnosti ter vabi tudi »običajne« ljudi v svet sodobne umetnostne glasbe. Kot predavatelj gostuje na najuglednejših svetovnih univerzah, njegove skladbe so izvedli že številni ugledni ansambli, s svojimi glasbenimi projekti, tudi s projektom Orkester mobilnih telefonov, pa se uspešno predstavlja v glasbenih središčih po vsem svetu. Za mariborsko izvedbo je prispeval tudi povsem novo kompozicijo, napisano posebej za letošnji Festival Maribor.

 

  1. PESMI BREZ BESED Z GROOVOM

Dvorana generala Maistra, Narodni dom Maribor

Sobota, 26. september 2020 ob 19.30

 

BartolomeyBittmann, Progressive Strings Vienna

Matthias Bartolomey, violončelo

Klemens Bittmann, violina, viola, mandola

Dynamo

 

Ste pripravljeni na glasbeni vihar? Odkrivanje novih zvočnih pokrajin, ki preko presenetljivih stranskih ovinkov segajo vse od komorne glasbe klasičnega kova do jazza, rocka in popa.

 

BARTOLOMEYBITTMANN, PROGRESSIVE STRINGS VIENNA

Matthias Bartolomey (violončelo) in Klemens Bittmann (violina, viola, mandolina) sta se v duo, s katerim z velikim uspehom gostujeta v uglednih koncertnih dvoranah in festivalih po vsem svetu, združila leta 2012, vanj pa prelila vsak svoj glasbeni svet. Pri Matthiasu Bartolomeyu, ki ga je Nikolaus Harnoncourt izbral za prvega violončelista svojega ansambla Concentus musicus, je ta močno zaznamovan s klasičnoglasbenim horizontom, medtem ko

Klemens Bittmann vanj prinaša bogate izkušnje iz jazza in improvizirane glasbe. Ob prvih nastopih dua je legendarni Harnoncourt osupnil klasičnoglasbeno publiko, ko se je deklariral za njunega oboževalca s pohvalo, da gre za »odlično komponirano in pravljično zaigrano« glasbo. Glasbenika sta posnela tri albume: leta 2013 Meridian, nato leta 2015 Neubau, po številnih uspešnih koncertih po svetu pa je leta 2019 sledil album Dynamo. In prav glasbo s tega albuma bomo slišali na Festivalu Maribor.

 

  1. MATINEJA ZA DRUŽINE

Viteška dvorana Pokrajinskega muzeja Maribor (med arkadami)

Sobota, 26. september 2020 ob 11.00

Adriana Magdovski, klavir

Peter Iljič Čajkovski: Suita Hrestač, op. 71a (prir. M. Pletnjov)

 

Tudi ob letošnji izdaji Festivala Maribor smo pomislili na naše najmlajše poslušalce in druženju z njimi se kljub času, v katerem živimo, ne želimo odpovedati. Seveda bomo ob njem še posebej skrbno pazili na zdravje in zato strogo upoštevali vse ukrepe in priporočila NIJZ. Zato se nam lahko brez skrbi pridružite, ko se bomo s pianistko Adriano Magdovski ob glasbi podali v pravljičen svet Hrestača, plešočih snežink, mišjega kralja ter princeske in princa.

Adriana Magdovski ni zgolj poglobljena solistka, je tudi srčna glasbenica, ki se zna spontano in pristno dotakniti tudi tistih src, ki klasične glasbe še ne poznajo dobro; še posebno naših najmlajših. Na koncert je vabljena cela družina, z babicami, dedki, dojenčki in malčki vred. V prostorih mariborskega gradu bomo poskrbeli za zračno in prijetno okolje, kjer bo dovolj prostora, da bomo zagotovili primerno razdaljo med družinami.

 

 

ČRTE: interaktivna zvočna razstava

Vetrinjski dvor Maribor

Sreda, 15. september od 15.00 do 18.00; od četrtka, 16. septembra do torka, 6. oktobra 2020 – od 10.00 do 18.00; odprto vsak dan, razen ob nedeljah.

Avtor: Anders Lind

 

Temeljni element notacije zahodnoevropske glasbe – notno črtovje – je švedskega skladatelja, zvočnega in vizualnega umetnika Andersa Linda navdahnilo, da je zasnoval izvirno inštalacijo prav iz skupin petih črt. Lindove črte so barvne in razporejene v prostoru – na steni, na tleh ali pa visijo s stropa. V kombinaciji s senzorji in elektroniko tvorijo tri različna glasbila, ki vabijo k igrivemu gibalno-muzikalnemu raziskovanju. S premikom rok, z nogami, s skoki, plesom in z vsakršnimi gibi, ki se jih lahko domislite, se prostor napolni z glasbo, katere skladatelj je raziskujoč obiskovalec sam. Za sodelovanje ni potrebna predhodna glasbena izobrazba, vendar bodo tudi izkušeni skladatelji in drugi glasbeniki zagotovo odkrili izzive in možnosti, ki jih inštalacija ponuja. Cilj razstave Črte je omogočiti nove oblike glasbene interakcije, raziskovati novo umetniško izrazje ter zagotoviti enkratno in navdihujočo glasbeno izkušnjo.

 

Obisk razstave je urejen v skladu z vsemi ukrepi za varovanje zdravja, predpisanimi s strani NIJZ. Prostori so redno zračeni, površine redno razkužene. Vstop je dovoljen omejenemu številu obiskovalcev, ves čas je potrebno nositi masko. Čeprav interaktivna, je razstava pripravljena tako, da se ničesar ni potrebno dotikati – na vsa glasbila igramo brezstično, zgolj z gibanjem in premikanjem.


Boris Črnič,

vodja stikov z javnostmi

Narodni dom Maribor