Prispevki

Pred meseci smo odprli vprašalnik in ljudi spraševali o stiskah, povezanih z draginjo. Strah pred nezmožnostjo plačevanja položnic in skrb pred naraščanjem cen šolske prehrane sta bili najpogosteje izraženi skrbi. Ko smo začeli preučevati sistem zagotavljanja šolske prehrane smo ugotovili, da je zagotavljanje šolskega kosila urejeno zelo slabo. Trenutno je “urejeno” kot tržna dejavnost, cene so različne, število otrok, ki potrebujejo šolska kosila, vedno večje, cenzus za subvencioniranje pa jih dosega vsako leto manj – niti tiste družine ki živijo pod pragom tveganja revščine ne.

Zato smo pripravili dva zakona, s katerimi zagotavljamo pravico do šolskega kosila za vse otroke, družine razbremenjujemo največjega stroška povezanega z osnovno šolo in korak k udejanjanju zares brezplačne osnovne šole v kateri otroci ne bi bili stigmatizirani zaradi socialnega položaja svoje družine.

V sredo, nekaj dni pred začetkom zbiranja podpisov, smo ugotovili, da je v zakonodajno obravnavo predlog o brezplačni šolski prehrani vložila tudi stranka SDS. V njem predlagajo brezplačna kosila in brezplačne malice za vse osnovnošolce in vse srednješolce.

Nenadno navdušenje SDS nad brezplačnimi šolskimi kosil in celo malicami nas sicer malo preseneča. Tega namreč niso niti predlagali niti sprejeli v obdobju dveh let, ko so bili na oblasti in bi to zlahka storili. Vseeno pa nas njihove nove politike veselijo. Vedno trdimo: manj sovraštva, korupcije, razgradnje socialne države in prevzemanja institucij in več javnega šolstva, zdravstva in skrbi za okolje in dostojno prihodnost vseh.

Ker nikoli ne delujemo politikantsko, ker si želimo le lepšega in pravičnejšega sveta, ter v družbi izboljšati ogromno stvari, smo predlog natančno preučili in si postavili kriterije na podlagi katerih bomo sprejeli odločitev o nadaljevanju naše kampanje.

Naši kriteriji so jasni: če SDS vpeljuje kosila kot pravico, prepoveduje outsourcing zagotavljanja prehrane in stvari ureja sistemsko, bomo predlog podprli in se lotili druge kampanje.

Žal ugotavljamo, da je njihov predlog vsebinsko in formalno slab in se ga tudi v zakonodajnem postopku ne bi dalo popraviti na ustrezen način: Šolskega kosil ne vpeljuje kot pravico za vse otroke. Ne zagotavlja obrokov za otroke, ki imajo medicinsko predpisane diete Še naprej dopušča outsourcing zagotavljanja šolske prehrane. .

Natančneje:

1. Zahtevamo, da so brezplačna šolska kosila pravica učencev in učenk v osnovni šoli, tako kot na primer prevoz v šolo. To pomeni, da je njeno uresničevanje zagotovljeno pod enakimi pogoji in kjerkoli v Sloveniji vsem učencem in učenkam, tudi tistim, ki imajo medicinsko predpisane diete. Predlog poslank in poslancev SDS pravice do šolskega kosila ne določa, prav tako zagotavljanje medicinsko predpisanih dietnih obrokov po njihovem predlogu ni obvezno, ampak je določeno kot del dodatne, tržne ponudbe. V konceptualnem smislu je zakon SDS torej neustrezen.

2. Z našim predlogom dolgoročno ukinjamo outsourcing ponudnikov šolske prehrane, kot je npr. Sodexo. Trenutno se kosila namreč zagotavljajo kot tržna dejavnost, izvajanje katere se lahko prepusti zunanjim izvajalcem, katerih cilj je seveda ustvarjanje dobička. Predlog SDS možnost outsourcinga še naprej ohranja. Mi pa zahtevamo, da se šolska kosila zagotavljajo kot javna služba v javnem interesu in niso več podvržena zakonitostim prostega trga, ki znižuje kvaliteto prehrane(to je povezano tudi s tem, koliko hrane v šolah ostane), in negativno vpliva na raven delavskih pravic kuharjev in kuharic.

3. Z našim predlogom smo se stvari lotili poglobljeno, sistematsko in čim bolj dosledno. Zato smo podali predloga za spremembo, ne enega, ampak dveh zakonovZakona o osnovni šoli, kjer opredeljujemo pravico do brezplačnega kosila, in Zakona o šolski prehrani, kjer udejanjanje pravice tehnično urejamo.

Zato se v ponedeljek (5. 9. 2022) odpravljamo na ulice mest in vasi in začenjamo z zbiranjem podpisov za naša zakona, ker verjamemo, da je participacija državljanov in državljank neposreden del vsake demokratične družbe in verjamemo v idejo brezplačnega javnega šolstva, za vse otroke in da je treba vsakemu otroku zagotoviti topl obrok.

Samo skupaj nam lahko uspe. Več informacij o zbiranju podpisov vam posredujemo v prihajajočih dneh. Želimo vam lep konec tedna.

Lep pozdrav,

Inštitut 8. marec

Hej,
tukaj smo. Javljamo se iz dopusta, ker je treba.
Nedavno smo skupaj zbrali več kot 40.000 podpisov za neodvisno in kritično javno RTV. Naše sporočilo je bilo jasno: ne dovolimo poseganja v nacionalno televizijo, ne dovolimo političnega vmešavanja in manipulacij. Želimo si neodvisnega, razmišljujočega in profesionalnega novinarstva v službi javnosti.

Tik pred iztekom mandata vlade se na RTV dogajajo nova osebna obračunavanja z očitno politično motiviranostjo.

 

Oddaja Studio City, znana po svojih kritičnih komentarjih do vsake oblasti, je bila sprva pred začetkom volilne kampanje brez obrazložitve umaknjena z rednega termina na prvem programu TV Slovenije, tako kot tudi oddaji Tednik in Tarča. Voditelj oddaje Studio City Marcel Štefančič se je poslovil z besedami: “V času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, je treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko, to hišo. Vidimo se v ponedeljek, 9. maja, na dan zmage. Ista ura, isti kanal, v živo.”
Studio City bi se moral tudi po zagotovilih vodstva uredništva TV Slovenija na spored vrniti 9. maja, a kot kaže brez voditelja. Marcelu Štefančiču se je namreč marca iztekla pogodba, ki je direktor RTV Slovenije sedaj, ponovno brez obrazložitve, ne želi podpisati.

To je simptom tistega, kar smo ljudje zavrnili na volitvah 24. aprila. To je kaznovanje in utišanje kritičnih glasov. To je politično obračunavanje na osebnem nivoju. Proti temu se borimo.

 

S podpisom zahtevamo konec tovrstnih praks in 9. maja vrnitev Studia City, kot ga poznamo.
Z Marcelom Štefančičem ob isti uri na istem kanalu.

Podpiši peticijo in deli!

 

https://akcije.8marec.si/forms/konec-politicnemu-obracunavanju-marcel-naj-ostane/

 

Vaš,

Inštitut 8. marec

Pozdravljeni!

Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) je danes eden izmed kandidatov za Ime tedna na Valu 202.  Vabimo vas, da glasujete zanj. Kliknite tukaj za vse možnosti glasovanja: časa imate še do 11.30.

Irfan je v petek, ko so izbrisani po dolgih 30 letih od predsednika Boruta Pahorja prejeli uradno opravičilo, dejal: »Za izbrisane je šele danes nov dan. Opravičilo v imenu države pomeni konec obdobja zanikanja izbrisa in njegovih posledic ter sprenevedanja, da je razrešen. Danes je država priznala izbris in njegove posledice, s katerimi izbrisani živimo še danes. Dobili smo opravičilo, ki smo ga vsa leta pričakovali. Zame osebno pomeni opravičilo moralno zmago izbrisanih.«

Posnetek petkovega dogodka iz Predsedniške palače si lahko ogledate tukaj (kliknite).

Naša direktorica Nataša Posel je opravičilo predsednika, ki je bilo izrečeno dan pred 30. obletnico izbrisa, pozdravila z besedami: »Opravičilo v imenu države je pomemben element poprave krivic in zadovoljni smo, da se je predsednik Pahor odzval pozivu izbrisanih in naših članov in podpornikov in civilne družbe. Vsaj ena zahteva po popravi krivic se je dostojno uresničila.«

Katarina Vučko, pravna svetovalka na Mirovnem inštitutu, je dodala: »Da so oblasti kršile pravice izbrisanih, sta sicer že ugotovili tako Ustavno sodišče RS kot Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar je z vidika poprave krivic nujno, da storjeno krivico prizna in se zanjo opraviči tudi država oziroma v njenem imenu njen predsednik.«

 

Kliknite in oddajte svoj glas za Irfana Beširevića.

 

V Amnesty se že dolga leta zavzemamo za pravice izbrisanih in v okviru tega tudi za uradno opravičilo države za izbris. Lansko jesen smo skupaj s CIIA ponovili ta poziv in v ta namen sprožili tudi peticijo. Zbrali smo več kot 2100 podpisov: hvala vsem med vami, ki ste jo podpisali!

 

Vabljeni h glasovanju za Irfana in vse dobro vam želim.

Lepo vas pozdravljam.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
Uvodna fotografija: Portret Irfana Bešireviča, ki je del razstave na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, avtor vseh fotografij na razstavi je Borut Krajnc.
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia