Prvi koncert Orkestrskega cikla

VELIČASTEN ZAKLJUČEK JUBILEJNEGA LETA
S koncertom enega največjih violinistov vseh časov, Gidona Kremerja, se zaključuje jubilejno leto
Narodnega doma Maribor, ki je letos praznoval 30. obletnico delovanja, in pričenja eden
najbogatejših Orkestrskih ciklov Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
KREMERATA BALTICA
Gidon Kremer, violina
Georgijs Osokins, klavir
Giedre Dirvanauskaite, violončelo
ORKESTRSKI CIKEL 2022/2023
1. abonmajski koncert
Dvorana Union, Maribor
20. november 2022, 19.30

Kremerata Baltica je ime, ki ga v svetu klasične glasbe izrekajo s spoštovanjem. Vrhunska zasedba, ki
upravičeno velja za enega najboljših in najbolj cenjenih komornih orkestrov na svetu, je življenjski
projekt enega najzanimivejših in najvidnejših violinistov vseh časov, Gidona Kremerja. Latvijski
umetnik sodi med tiste velike glasbene osebnosti, ki se v glasbeno zgodovino ne zapišejo le zaradi
svojih vrhunskih (po)ustvarjalnih dosežkov, temveč kot njeni aktivni sooblikovalci. Gidon Kremer je
namreč človek, ki si upa, ki zna in zmore videti in stopiti dlje. Preizprašuje vsako noto, vsako
interpretacijo, vsako odločitev. Njegove izvedbe – igra na Amatijevo violino iz leta 1641 – temeljijo na
poznavanju tradicije a hkrati utripajo s svežino, izvirnostjo in živahnostjo. V zadnjih petdesetih letih
koncertno diskografske zgodovine je umetnik, ki so ga na svetovno glasbeno sceno izstrelile zmage na
vseh najprestižnejših tekmovanjih mladih glasbenikov – od slovitega tekmovanja kraljice Elizabete do
mednarodnih tekmovanj Čajkovski in Paganini – s svojim delom zarisal globoko sled. Sodeloval je z
velikani najrazličnejših estetskih nazorov: igral je tako s Herbertom von Karajanom kot z Leonardom
Bernsteinom, s Claudiom Abbadom in Nikolausom Harnoncourtom, z Martho Argerich in Mišem
Majskim ter Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki. Pri tem je ves čas pred karierne ambicije postavljal
glasbo samo in se izkazal kot velik podpornik živečih skladateljev, posebno vzhodnoevropskih.
Verjetno je zanj ali pod njegovim pokroviteljstvom nastalo več novih vrhunskih del za violino kot za
kogarkoli drugega.
Zato ne preseneča, da tako Gidon Kremer kot Kremerata Baltica nista zgolj vrhunski glasbeni imeni,
temveč pravcati glasbeni instituciji, oboževani in spoštovani po vsem svetu.
Cenjeni gostje letos obeležujejo dva jubileja: petinsedemdesetletnico velikega violinista in
petindvajsetletnico ansambla, v katerem je nemirni, nekonvencionalni in vselej raziskujoči umetnik

zbral glasbene somišljenike in se z njimi podal na drzno, a izjemno glasbeno pot – sam jo je
poimenoval kar pustolovščina. Na njej s svojimi vrhunskimi izvedbami, ki poglobljeno poznavanje
tradicije plemenitijo z utripom svežine in izvirnosti ter koncertnimi sporedi, ki presegajo okvire
standardnega, piše glasbeno zgodovino.
Vanjo se bo s koncertom, ki bo 20. novembra ob 19.30 v Dvorani Union, zapisalo tudi jubilejno leto
Narodnega doma. Ob dveh delih sodobnih skladateljev, Gruzijca Gije Kančelija in Poljaka Miłosza
Magina bomo slišali tudi Koncert v d-molu, BWV 1052 Johanna Sebastiana Bacha ter priljubljeno
skladbo Štirje letni časi v Buenos Airesu. Priredba priljubljene skladbe Astorja Piazzolle za violino in
godala je nastala po naročilu Gidona Kremerja in je zaradi izjemne interpretacije, s katero so navdušili
po vsem svetu, postala kar nekakšen zaščitni znak te zasedbe.
Kakšen uvod v novo orkestrsko abonmajsko sezono! Natanko tak, kot pritiče jubilejnemu letu
Narodnega doma Maribor ter enemu najambicioznejših in najbogatejših Orkestrskih ciklov doslej!

Spored
Miłosz Magin (1929–1999)
Stabat Mater za godalni orkester in timpane
Gija Kančeli (1935–2019)
Middelheim za klavirski trio in godalni orkester
***
Johann Sebastian Bach (1685–1750)
Koncert za čembalo št. 7 v g-molu, BWV 1058 (za klavir in orkester)
I. (ni oznake)
II. Andante
III. Allegro assai
Astor Piazzolla (1921–1992) / prir. Leonid Desjatnikov
Štirje letni časi v Buenos Airesu za violino in godala
I. Poletje
II. Jesen
III. Zima
IV. Pomlad

O IZVAJALCIH:
Kremerata Baltica
Prejemnik nagrade grammy, komorni orkester Kremerata Baltica, ki ga je leta 1997 ustanovil priznan violinist
Gidon Kremer, velja za eno najizrazitejših in najvidnejših mednarodnih zasedb Evrope. Maestro Kremer je
namenoma izbral mlade, navdušene glasbenike, ki znajo pregnati strah pred igranjem v orkestru, s katerim se
soočajo številni profesionalni orkestrski glasbeniki. Jedro umetniške osebnosti Kremerate Baltice je njen
kreativni pristop k programiranju, ki pogosto sega izven ustaljenih poti. S tem pa je botroval nastanku številnih
svetovnih premier del skladateljev, kot so Arvo Pärt, Gija Kančeli, Pēteris Vasks, Leonid Desjatnikov in
Aleksander Raskatov.
V svojih petindvajsetih letih ustvarjanja je orkester nastopil na več kot tisoč koncertih, v več kot petdesetih
državah in več kot šeststo mestih. Njihov široko zastavljen in skrbno izbran repertoar je posnet na številnih,
izjemno priznanih posnetkih. Album s posnetki del M. Weinberga pri Založbi ECM je bil leta 2015 nominiran za
nagrado grammy, leto zatem pa so za posnetek Šostakovičevih klavirskih koncertov z Ano Vinitskajo prejeli
nagrado echo klassik. V letu 2020 je njihov posnetek Weinbergovih simfonij št. 1 in 2, kjer so združili moči s
Simfoničnim orkestrom mesta Birmingham in dirigentko Mirgo Gražinytė-Tyla, prejel nagrado revije
Gramophone.
V letu 2020 se zaradi pandemije koronavirusa člani zasedbe niso mogli sestajati, vaditi, nastopati ali potovati
po svetu kot običajno. Kljub temu člani orkestra, ki živijo v različnih državah, niso izgubili močne želje po
izvajanju glasbe in razveseljevanju občinstva. Glasbeniki, ki živijo v Litvi, so pričeli s pripravo programov in
izvajanjem koncertov v svoji državi, tisti, ki živijo v Latviji, so nastopali v Latviji in Estoniji. Tako sta znotraj
Kremerate Baltice nastali še Kremerata Lithuanica in Kremerata Lettonica.
Kremerata Baltica je obenem tudi posrednik, preko katerega Gidon Kremer deli svoje bogate umetniške
izkušnje z novimi generacijami, obenem pa promovira in navdihuje glasbeno in kulturno življenje v baltskih
državah.

Gidon Kremer
Gidon Kremer se je med vodilnimi svetovnimi violinisti podal na eno izmed verjetno najbolj neustaljenih
kariernih poti. Rojen je leta 1947 v Rigi, kjer se je pri štirih letih pričel učiti igranja na violino. Njegova prva
učitelja sta bila oče in dedek, oba priznana godalca. Pri sedmih letih se je vpisal v tamkajšnjo glasbeno šolo,
kjer je izjemno hitro napredoval ter pri 16. letih prejel prvo nagrado Republike Latvije. Dve leti zatem se je
pričel učiti pri Davidu Ojstrahu na Moskovskem konservatoriju. Prejel je številne prestižne nagrade, med njimi
tudi nagrado Kraljice Elizabete leta 1967 v Bruslju, nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v
Montrealu leta 1969 ter prvi nagradi na Paganinijevem (1969) in na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega
(1970).
V preteklih petih desetletjih je vzpostavil in ohranil svetovno prepoznavnost kot eden najizvirnejših in
zanimivih umetnikov svoje generacije. Nastopil je na skoraj vseh najpomembnejših koncertnih prizoriščih, tako
na recitalih kot z največjimi orkestri Evrope in Severne Amerike, ter sodeloval z mnogimi največjimi dirigenti
preteklega stoletja.
Repertoar Gidona Kremerja je nevsakdanje širok in presunljivo raznolik. Zaobjema celoten spekter mojstrovin
obdobja klasicizma in romantike kot tudi glasbe vodilnih skladateljev 20. in 21. stoletja, kot so Berg, Henze in
Stockhausen. Prav tako se je zavzemal za dela še živečih ruskih in vzhodnoevropskih skladateljev ter izvedel
številne premiere njihovih del, med katerimi so mnoga posvečena prav njemu. Njegovo ime tesno povezujemo

s skladatelji, kot so Alfred Schnittke, Arvo Pärt, Gija Kančeli, Sofia Gubaidulina, Valentin Silvestrov, Luigi Nono,
Edison Denisov, Aribert Reimann, Pēteris Vasks, John Adams, Victor Kissine, Michael Nyman, Philip Glass,
Leonid Desjatnikov in Astor Piazzolla, čigar dela izvaja tako, da spoštuje tradicijo, hkrati pa jih oživlja in
navdihuje s svežino in izvirnostjo. Lahko trdimo, da noben drug solist primerljivega mednarodnega slovesa ni
naredil toliko za promocijo sodobnih skladateljev in nove glasbe za violino kot ravno Gidon Kremer.
Izjemno profiliran umetniški izraz potrjuje tudi več kot 120 Kremerjevih albumov. Številni posnetki so zaradi
izjemnih interpretativnih uvidov prejeli prestižne mednarodne nagrade in priznanja. Na seznamu tako najdemo
nagrade grand prix du disque, nagrado nemških glasbenih kritikov, nagrado Ernst von Siemens, nemški državni
križ zaslug, nagrado Chigianove glasbene akademije, moskovsko nagrado tiumf (2000), nagrado Unesca (2001),
nagrado saeculum Glashütte Original v Dresdnu (2007), nagrado Rolfa Schocka za glasbene umetnosti v
Stockholmu (2008), nagrado za življenjsko delo na Glasbenem festival Istanbul (2010) ter Una Vita Nella
Musica, nagrado Arturja Rubinsteina v Benetkah leta 2011. Leta 2016 je prejel najprestižnejšo izmed vseh,
nagrado praemium imperiale, ki velja za vzporednico Nobelove nagrade za področje glasbe.
Leta 1997 je Gidon Kremer ustanovil komorni orkester Kremerata Baltica, v katerem vzgaja izjemne mlade
glasbenike iz treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Skupaj z orkestrom je v sklopu številnih turnej
nastopil na vodilnih festivalih in koncertnih prizoriščih po svetu. Prav tako je z njimi posnel več kot dvajset
albumov pri založbah Teldec, Nonesuch, Burleske, Deutsche Grammophon in ECM.
Leta 2002 sta Gidon Kremer in Kremerata Baltica prejela grammyja za najboljšo izvedbo manjše zasedbe in
sicer za album After Mozart pri založbi Nonesuch, istega leta pa je ta album prejel tudi nagrado echo klassik. V
letu 2015 so bili glasbeniki za posnetek simfonij Mieczysława Weinberga nominirani za nagrado grammy.
Leta 2015 so pri založbi Deutsche Grammophon izdali album New Seasons, z deli Philipa Glassa, Arva Pärta,
Gije Kančelija in Šigeruja Umebajašija ter pri založbi ECM posebno izdajo s Patricijo Kopačinskajo, ob 80.
obletnici rojstva Gije Kančelija. Oba albuma sta bila izjemno dobro sprejeta s strani kritikov in široke
mednarodne javnosti.
Ob 70. rojstnem dnevu Gidona Kremerja je založba Deutsche Grammophon izdala omejeno izdajo
dvaindvajsetih zgoščenk, na katerih so zbrani posnetki vseh posnetkov del za violino, ki jih je umetnik naredil
za to založbo, ter dva konceptualna albuma s Kremerato Baltico. Na enem od albumov se nahaja prvi posnetek
Schnittkejevega Koncerta za tri. Založba ECM je ob jubileju izdala posnetke vseh Weinbergovih komornih
simfonij.
Prav posebno je Kremer predan odkrivanju del skladatelja Mieczyslawa Weinberga. V letih 2019 in 2021 sta
izšla dva albuma z orkestrskimi in komornoglasbenimi deli.
Gidon Kremer igra na violino Nicole Amatija iz leta 1641. Je avtor štirih knjig, zadnja izmed njih, Pisma
mlademu pianistu, je izšla leta 2013. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike in odsevajo širino
njegovega umetniškega stremenja in estetskih pogledov.