Prispevki

Vokalna ekstravaganca za po-lentovski finale – v petek, 8. julija, na Trgu Leona Štuklja!

Perpetuum Jazzile je poznana kot ena najbolj spektakularnih in največjih vokalnih skupin na svetu. S strani kritikov priznani vokalni orkester iz Slovenije je priljubljen po zaslugi svojih močnih ritmov, bogatih harmonij, pozitivne energije, neprimerljive kreativnosti in posebne mešanice najrazličnejših žanrov glasbe, ki jo poustvarjajo samo s človeškim glasom – ljudske, popularne, jazzovske glasbe, gospela, bluesa, bossa nove, diska, funka in drugih. Glasba Perpetuum Jazzile vključuje tudi vokalna tolkala, tako imenovani človeški beatbox (human beatbox) z neverjetnim naborom z usti poustvarjenih bobnov in ritmov, poleg tega pa pevci skupine uporabljajo tudi roke in dele teles, s katerimi ponazarjajo dež, nevihte in druge, najrazličnejše okoljske pojave, od vzleta letala do zvokovne interpretacije izvira vode.

Bogat koncertni repertoar Perpetuum Jazzile vključuje edinstvene vokalne aranžmaje svetovno znanih glasbenih imen, kot so ABBA, Toto, Michael Jackson, The Queen, Daft Punk, David Guetta, Lady Gaga, Earth, Wind & Fire, Billy Joel, David Bowie, Joni Mitchell, George Benson, Bee Gees in druge glasbene legende, poleg teh pa tudi na svojstven način izvedene in aranžirane ljudske pesmi.

Vokalni orkester nastopa v različnih svetovnih jezikih – od angleščine, portugalščine, španščine, italijanščine, nemščine, hrvaščine, makedonščine, seveda slovenščine do drugih jezikov.

Občinstvo je na njihovih koncertih deležno unikatne glasbe, ki jo spremlja velika duša zasedbe. To niso zgolj ustvarjalne vokalne priredbe, ki so navdušile tudi že veliko priznanih glasbenikov po svetu, temveč Perpetuum Jazzile z občinstvom vedno deli tudi energijo in mogočen zvok, ki ga marsikdo ne bi pričakoval zgolj od človeškega glasu.

Perpetuum Jazzile je bil ustanovljen leta 1983, pod taktirko takratnega umetniškega vodje Marka Tirana, ki je s skupino (pod takratnim imenom Gaudeamus) začel z izvedbo zahtevnejših jazzovskih vokalnih aranžmajev. Pomembno vlogo pri razvoju zasedbe je imel v letih 2001-2010 Tomaž Kozlevčar, ki je za skupino spisal nekaj legendarnih aranžmajev, kot so Africa, Avsenik Medley, Poletna noč in mnogo drugih, sodeloval pa je tudi pri razvoju produkcije zvoka.

Danes je Perpetuum Jazzile znan kot svetovno najpriljubljenejši vokalni orkester na YouTubu, kjer z vsemi skladbami (in skladbo Africa v ospredju) že krepko presega 88 milijonov ogledov, uvrščeni pa so bili tudi med 40 najpriljubljenejših videov. Poleg številnih nagrad je skupina leta 2008 za uspeh skladbe Africa prejela tudi viktorja za posebne dosežke.

Diskografija skupine:

  • Ko boš prišla na Bled (1999, Helidon, CD, Kaseta)
  • Pozabi, da se ti mudi (2003, KD Perpetuum Jazzile, CD)
  • As … (2004, Gorenje, promo CD)
  • Čudna noč (2006, Dallas, CD)
  • Africa (2009, KD Perpetuum Jazzile, CD)
  • Perpetuum Jazzile Live (2009, ‘Vokal Xtravaganzza 2008’, DVD)
  • Vocal Ecstasy (2012, DEAG music, CD+DVD)
  • Thank you for the music (2013, Special 30th Jubilee Edition, CD)
  • THE SHOW, LIVE IN ARENA (2014, RTV Slovenija, KD Perpetuum Jazzile, CD, DVD, BLURAY)
  • Both Sides (2016, samozaložba, dvojni CD, vinil)
  • So najlepše pesmi že napisane (2018)

Eksplozivna, nemirna in silno vnetljiva mešanica balkanske glasbe! Vstopnine ni.

Da so sanje vsakega trobentarja z Balkana postati zmagovalec Guče, je jasno. Najznamenitejši trobilski festival na svetu že vse od šestdesetih velja za nesporno meko pihalskih in trobilskih virtuozov. Leta 2011 je tam zmagal Džambo Aguševi Orchestra. Kaj zmagal, obnorel je tako žirijo kot poslušalce. Sledil je svetovni osvajalski koncertni pohod, na katerem so samo v mehiški prestolnici obnoreli 35.000 poslušalcev, poskrbeli za senzacijo na uglednem WOMEXU, osvojili Evropo in Združene države Amerike. Eksplozivna, kot živo srebro nemirna in silno vnetljiva mešanica balkanske glasbe, jazza, funka in celo filmskih melodij, pospremljena z vrtoglavo virtuoznimi improvizacijami, bo skupaj z uspešnicami svojega slovenskega pandana, zasedbe Šukar, krepko povišala srčni utrip tudi jubilejnemu lentanju. Si upate?

Vstopnine ni!

Šukar (pričetek ob 21.30)

Igor Misdaris, vokal, bugarija
Nenad Ljubotina, brač, bisernica, violina, vokal
Matevž Lavrinc, brač, kitara, vokal
Štefan Švagelj, kontrabas, vokal
Peter Lozar, tamburaško čelo, vokal
Žiga Šercer, tolkala

Skupina Šukar že okroglih trideset let skrbi za popularizacijo romske glasbe v Sloveniji. Leta 1990 so jo ustanovili člani tamburaških orkestrov folklornih skupin iz Ljubljane, ki so se posvetili igranju pretežno romske glasbe. Njen prvenec je izšel leta 1993. Zadnja izdaja z romskimi skladbami, dvojni živi album En concert – On the concert, je izšla leta 2003.

V zadnjem desetletju je bila zasedba dejavna predvsem na koncertnih odrih, od svojih začetkov do danes pa so nastopili tako doma kot v tujini (Francija, Italija, Hrvaška, Srbija, Nemčija, Avstrija, Norveška, Japonska, Češka, Poljska …). Med velikim glasbenimi imeni, s katerimi so sodelovali, so Šaban Bajramović, Gipsy Kings, Esma Redžepova, Sojiro …

Novi album Baro ilo so posneli v studiih Radia Slovenija, nanj pa so uvrstili enajst avtorskih skladb pretežno v romskem jeziku.

ŠUKAR    

Džambo Aguševi Orchestra (MKD) (pričetek ob 22.30)

Džambo Agušev, trobenta, glas
Kočo Agušev, Džemal Agušev, Sunaj Mustafov, trobenta
Džafer Fazliov, Mustafa Zejnelov, Ali Zekirov, tenorski rog
Šukri Dževatov, helikon
Orfej Čakalovski, goč
Redžep Nedžatov, bobni

Zasedba Džambo Aguševi Orchestra iz makedonske Strumice je v nekaj letih osvojila številne svetovne odre, se povzpela na vrhove glasbene scene ter ob tem osvojila tudi pomembne nagrade.

Džambo Agušev, ki ga kličejo funky tiger, je eden najbolj priznanih glasbenikov svoje države, nekateri ga kot naslednika postavljajo celo ob bok velike Esme Redžepove. A Džambo ne počiva na lovorikah, svoji glasbo in zasedbo želi pripeljati še višje.

Džambo, rojen leta 1987 v Strumici, izhaja iz glasbene družine. Že več generacij njegovih prednikov je bilo glasbenikov, njegov oče Demal pa je deloval tudi v lokalnih orkestrih. Že od sredine devetdesetih je vztrajno spremljal očeta na vajah, kjer je zavzeto poslušal in opazoval. Oče sprva ni želel, da bi tudi sin postal glasbenik, a njegova želja igrati trobento je bila tako neizmerna, da mu je prvi inštrument podaril kar dirigent orkestra. Od tega trenutka je njegov cilj postal jasen: postati najboljši trobentač na Balkanu! Že pri enajstih je z vztrajnim učenjem postal član stričevega orkestra. Poleg tradicionalnih godb južnega Balkana so ga zelo zanimale tudi druge zvrsti, tako z vzhoda kot tudi zahoda, jazz, turška glasba, funk, soul, filmska glasba ter klasika, njegova romska dediščina pa je zmeraj bila osrednja točka njegovega prepoznavnega sloga in zvoka.

Kmalu je ustanovil svoj lastni orkester, Džambo Aguševi Orchestra, in hitro zaslovel tako v svojem lokalnem kot tudi širšem okolju. Leta 2006 se je udeležil tekmovanja v Kumanovem in že osvojil prvo nagrado! Uspeh je potrjeval vsako leto znova še naslednjih pet let, dokler mu organizatorji niso več »dovolili« nastopiti, da bi tudi drugi glasbeniki dobili svojo priložnost. Sledilo je tekmovanje v Pehčevem, kjer je popolnoma navdušil in pobral vse nagrade. Preostala mu je le še najprestižnejša lovorika – prva nagrada na najpomembnejšem trubaškem tekmovanju v Guči. Tudi tukaj je pometel s konkurenco in leta 2011 postal zlata trobenta tekmovanja.

Džambo Agušev ima pred sabo zmeraj nove izzive in z nastopi po svetu pridobiva zmeraj nove oboževalce. Doslej je sodeloval z mnogimi pomembnimi lokalnimi ustvarjalci ter mednarodnimi zvezdniki, kot so Dubioza Kolektiv, Fanfare Ciocarlia in pevka Nataša Atlas.

Zadnji album zasedbe Brasses for the Massess (Asphalt Tango Records, 2020) je prejel številna mednarodna kritiška priznanja, med drugim tudi nagrado nemških kritikov 2020.

 

Priporočamo tudi

Gustafi (pričetek koncerta ob 20.00)

Edi Maružin, avtor besedil in glasbe, vokal in kitara
Čedomir Mošnja, bobni
Ang Maružin, bas
Jimi Grgić, kitara
Alen Peruško, harmonika
Bernarda Ravnić, vokal, tolkala
Boris Mohorić, trobenta in vokal
Luka Horvat, trobenta
Antun Ferenčić, pozavna
Aldo Foško, klarinet, klaviature
Mirjan Derossi, trobenta

Skupina Gustafi je nastala leta 1980 v istrskem mestecu Vodnjan, kjer so se za predviden enkratni nastop predstavili glasbeniki pod imenom Gustaph y njegovi dobri duhovi. Ampak življenje nenehno preseneča, skupina obstaja in nastopa še danes. Člani Edi Maružin in Čedomir Mošnja igrajo skupaj že 40 let, v tem času pa je nastalo kar enajst albumov in preko 2.500 nastopov(!).

Gustafi so prvotni eksperimentalni rock zamenjali z vplivi istrske etno glasbe ter tudi s primesmi etno glasbe sveta. Njihova edinstvena mešanica vsega, kar so poslušali, slišali in jih navdušuje, je neprekosljiv sublimat, ki osvaja občinstva širom sveta, od Španije, Portugalske, Švice pa vse do Izraela in Brazilije. Polni ritma, čustev in pozitivizma je njihovo občinstvo, njihovi prijatelji, kjerkoli se pojavijo.

Leta 2006 so izdali uspešen in kritiško priznan album FF in zanj prejeli porina za najboljši rock album leta. Leta 2009 je sledil Chupacabra, album, kjer so se usmerili proti svojim koreninam z veliko eksperimentalnih zvokov, found sounda, računalnikov. Po nekaj letih je sledil Kanibalkanska, ki je pobral vso smetano kritiških pohval in še danes velja za vrhunec njihovega ustvarjanja. Leta 2015 je sledil enajsti album Maneštra, v nastajanju pa je tudi njihov naslednji album.

V trenutni zasedbi, ki se nenehno spreminja, so Edi Maružin, avtor besedil in glasbe, vokal in kitara, Čedomir Mošnja, bobni, Ang Maružin, bas, Jimi Grgić, kitara, Alen Peruško, harmonika, Bernarda Ravnić, vokal, tolkala, Boris Mohorić, trobenta in vokal, Luka Horvat, trobenta, Antun Ferenčić, pozavna, Aldo Foško, klarinet, klaviature, Mirjan Derossi, trobenta, in veliko drugih prijateljev, ki se jim občasno pridružijo.

Gustafi z veseljem krenejo na zmeraj nove pohode, na nove nastope, ki jih ljubkovalno imenujejo »štala«.


Wckd Nation (pričetek koncerta ob 21.30)

Maša But, vokal
Peter Smrdel, bas
Žiga Smrdel , bobni
Filip Vadnu, kitara
Nejc Škofic, kitara in klaviature
Grega Skaza, alt saksofon
Matic Mikola, tenor saksofon
Sandi Štor, trobenta

Wckd Nation je skupnost glasbenikov iz Ljubljane, ki raziskuje nove oblike in zvoke džez-popa.

Od jeseni 2018, ko je skupina izdala prvenca Time in Troubles, so Wckd Nation postali hitro opaženi na slovenski sceni. Tako radijske postaje kot tudi glasbeni navdušenci so jih hitro označili za eno najbolj navdušujočih mladih zasedb v Sloveniji. V prvem letu delovanja so se Wckd Nation opravili na turnejo na Baltiku, kjer so se med drugim predstavili na enem izmed glavnih odrov showcase festivala Tallinn Music Week. Skupina tudi redno gostuje po Sloveniji, nastopi vključujejo velike dogodke, kot so Festival Lent, festival MENT in koncert za Radiotelevizijo Slovenija.

Wckd Nation so do danes izdali sedem singlov, od katerih sta se dva uvrstila na lestvico najbolj predvajanih skladb na radijski postaji Val 202. Poleg tega so bili imenovani kot ena najbolj zanimivih slovenskih skupin na portalu 24ur, zmagali na tekmovanju Radia SI, bili nominirani za mednarodno nagrado HEMI Music Awards in postali zmagovalci Zlate piščali v kategoriji Novinci leta 2020. Njihov singel Come over, come by, ki so pripravili v sodelovanju s slovenskim rapperjem Vazzom, se je povzpel na prvo mesto najbolj iskanih skladb na Valu 202 v februarju lani.

V živo Wckd Nation postrežejo s svojim prepoznavnim džezovskim zvokom, ki ga okusno prepletajo s hip hop beatom in elementi popa, združenimi s sodobnimi oblikami soula, eksperimentalnega R&B-ja ter kitarsko podlago, ki črpa navdih iz zvoka funka 70. let.

Večerno glasbeno popotovanje s Policijskim orkestrom pod modro taktirko v zeleni idili. 

Policijski orkester gradi svojo bogato tradicijo in sloves vrhunske slovenske pihalne zasedbe že od leta 1948. Z delom vseh članov orkestra in drugih delavcev slovenske policije ter njegovih privržencev sta nastala bogata tradicija in sloves policijskega orkestra kot vrhunske pihalne sestave doma in v tujini. V skladu z namenom ustanovitve in razvojem je po osamosvojitvi samoumevno nastala obveznost sodelovanja orkestra na državnih protokolarnih prireditvah, zato ga je slovenska vlada leta 1994 imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Prireja koncerte in nastopa za policijo in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. S svojim delovanjem povezuje slovensko policijo in slovenske državljane, sodeluje s kulturnimi ustanovami doma in v tujini s priznanimi tujimi in domačimi dirigenti, solisti in zbori. V tokratno večerno glasbeno popotovanje te vrhunske zasedbe nas pod modro taktirko popelje dirigent Nejc Bečan, vokalno pa koncert dopolni vsem znana someščanka, pevka zabavne glasbe, Maja Keuc.


Policijski orkester in
AMAYA (Maja Keuc)

Druga godba in Festival Lent bosta poskrbela za eno najbolj strastnih koncertnih poslastic tega trenutka.

Kamorkoli se obrnemo, brez etiopske glasbe ne gre. Bodisi ko gre za pevca Mahmouda Ahmeda, bodisi za kralja etiopskega jazza Mulatuja Astatkeja ali različnih izpeljank in združevanj kot npr. Getatchew Mekuria & The Ex, Ukandanz. In vse to smo že videli na slovenskih odrih. Za tokratno petkovo vroče plesno spogledovanje pa sta festivala Druga godba in Festival Lent združila moči ter našla eno najbolj strastnih koncertnih poslastic tega trenutka. Projekt KUTU se je rodil v Adis Abebi, kjer je odličen francoski jazzovski violinist Théo Ceccaldi spoznal simbiotska glasova etiopskih rock pevk Hewan Geberewold in Haleluye Tekletsadik. To, kar slišimo, ne more biti nič drugega kot rezultat hipnotičnih, hiperaktivnih etiopskih noči, kjer energija na odru vre v punkovski violini, kozmičnih klaviaturah, hipnotičnem basu, primitivnih tolkalih in neprekosljivih ženskih vokalih. KUTU je odgovor mlade generacije, ki je bogato glasbeno zapuščino z raketno hitrostjo odpeljala v sodobni globalni elektro trans.

Dress code: samo najnujnejše!

*Koncert je del cikla Jazz v Narodnem domu.


KUTU (ETH, FRA)

Hewan Gebrewold, Haleluya Tekletsadik, glas
Théo Ceccaldi, violina
Akemi Fujimori, klaviature
Valentin Ceccaldi, bas
Cyril Atef, bobni


OPOZORILO: na koncertu je uporabljen stroboskop.


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

Rymden je v svetu jazza prava »super-skupina«!

Več kot desetletje je trajalo, da sta basist Dan Berglund in bobnar Magnus Öström po smrti enega najuspešnejših jazzovskih glasbenikov našega časa, pianista Esbjörna Svenssona, znova sestavila klavirski trio. Prvotna zasedba je na Festivalu Lent nastopila že leta 2001, a čakanje se je izplačalo: nova zasedba, skupina Rymden, je v svetu jazza prava »super-skupina«!

V njej so združene izkušnje enega ključnih inovatorjev klavirja na evropskih tleh, norveškega pianista Buggeja Wesseltofta, ki je zaslovel s svojim New Conception Of Jazz, ter ritmična sekcija ene najbolj prodornih skupin v jazzu nasploh, legendarnega e.s.t. (Esbjörn Svensson Trio). Rezultat tega kongenialnega druženja je glasba, ki bo brez dvoma navduševala tudi prihodnje generacije. Medtem ko sta Berglund in Östrom ključni osebnosti pri založbi ACT music, pianist Wesseltoft lastnoročno skrbi za promocijo glasbenikov izpod okrilja založbe Jazzland, s čimer je vsak po svoje pomembno gonilo skandinavske scene. V glasbi slišimo tipično skandinavsko atmosfero in melanholijo, skupina pa poseže tudi na polje sodobnega jazza, klasične glasbe, filmske glasbe in – izraziteje in močneje kot Esbjörn Svensson Trio – tudi po rockovskih prvinah.

Rymden so brez dvoma ena večjih atrakcij evropskih jazzovskih odrov v letu 2022, ko bodo ekskluzivno nastopili tudi v Sloveniji.


RYMDEN (NOR, SWE)

Bugge Wesseltoft, klavir, klaviature, efekti
Dan Berglund, bas
Magnus Öström, bobni, tolkala 


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

 

Trenutek, ujet v poezijo.

Po desetletjih na sceni lahko mirno zapišemo, da je Vlado Kreslin veliko več kot izjemen kantavtor; počasi ga bo potrebno zaščititi kot kulturno dediščino!

Kljub stažu in veljavi pa se ni ujel v past, v kakršni se pogosto znajdejo njemu primerljive glasbene legende – preigravanje večnih uspešnic. Čeprav bi s svojimi tako rekoč ponarodelimi mojstrovinami tipa Črna kitara z lahkoto polnil dvorane, poet prekmurskih ravnic ne sedi na lovorikah, temveč redno navdušuje z novimi skladbami in izjemnimi besedili. Pri slednjih ga odlikuje tankočuten posluh za duh časa, ki mu ga vselej znova uspe mojstrsko ujeti vanje. Dokaz slednje trditve je na dlani: lahko v danem z bombami in raketami zaznamovanem času kaj bolj zadene bistvo trenutka in seže v srce kakor refren »Pustite nam ta svet«?

Njegovi glasbeni začetki segajo v leto 1970, ko je nastopal kot bobnar v lokalnem ansamblu Apollo. Naslednjih deset let je kot pevec nastopal z bendi Špirit III, Zodiac, Izvir, Horizont, Sanje in Avantura. Njegova najpomembnejša prelomnica je nastopila leta 1980, ko je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu za tem se je priključil danes legendarni skupini Martin Krpan, ki je med drugim »odpiral« koncerte Roryja Gallagherja, R.E.M, Michaela Chapmana in dvakrat Boba Dylana. Leta 1991, po drugem nastopu kot predskupina Bobu Dylanu na ljubljanskem stadionu, so se člani skupine razšli.

Konec 80. let se je Vlado pričel glasbeno družiti z Beltinško bando, starejšimi godci iz rojstnih Beltincev. Posvetil se je ljudski godbi ter povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in opogumil ljudi, da so si upali spregovoriti v lastnem narečju. V Beltinški bandi deluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče, 92-letni Milan.

V začetku 90. let je postal del benda Mali bogovi. Z njim in Beltinško bando Kreslin še danes, tako na odrih kot tudi na nosilcih zvoka, združuje lokalno in globalno.

Vlado pogosto sodeluje z mlajšimi slovenskimi in s priznanimi tujim glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Siddharta, Severa in Gal Gjurin, Balkan Boys, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje. To brezmejnost v širjenju njegovega sporočila, je lepo opisal reški Novi list: »Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi.«

Izdal je že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

Je član društva slovenskih pisateljev.

 »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč̌ od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Jutarnji list, 2008

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.« Marijan Zlobec, 2016

»I had heard the music of Vlado Kreslin and found it marvellous, a magic fusion of so many Mitteleuropean motifs that put me in mind of everything from the films of Emir Kusturica to the novels of Bohumil Hrabal. So much great modern art and writing has risen out of the polyglot world of central Europe. I realize that Kreslin’s music is entirely of his own world, and yet enlarged that world to include anyone who wished to be a part of it.« Richard Flanagan, avstralski pisec in režiser

Priporočamo tudi

Ob njihovem lanskem nastopu na Jazz Lentu smo zapisali, da je treba kar na začetku jasno in glasno povedati, da so P’Jays (ex. Pijmmies) trenutno daleč najbolj zanimiva skupina na slovenskih tleh in pri tem nikakor ni mišljen samo jazz! Sporočilo je doseglo ne le zveste privržence skupine, temveč naslovilo tudi bistveno širše občinstvo, ki je njihov nastop nagradilo s stoječimi ovacijami, kar še zdaleč ni vsakdanje!

Karizmatični basist Jošt Lampret (letošnji vodja Jazz Podija) zmore skupino na tako prepričljivo spontan in iskren način povezati v celovit organizem, da večino drugih slovenskih izvajalcev postavlja pred velik izziv. P’Jays posegajo po izjemno široki glasbeni sliki, še najbolj primerljivi z običajnim odgovorom na vprašanje »Kakšno muziko poslušaš?« ki praviloma glasi: »Mah, vse.« Da, to je glasba, ki bi morala odzvanjati iz vsakega gospodinjstva, biti na vseh lestvicah in prepričati ne ljubitelje jazza, temveč tudi njihove otroke in vnuke, ki jih zanima vse drugo bolj kot jazz.

»Vse« sestaviti v zvočno sliko, kot jo igrajo P’Jays, je prava mala mojstrovina, če že ne senzacija, vsaj na slovenskih tleh in je nastala pod vtisom skupin kot so Weather report in Snarky Puppy. Glasba je vibrirajoča in za miganje nalezljiva zmes funka, jazza, rocka in še česa, nekoč bi dejali »fusion« muzika, toda čas je povozil kategorije in odstrl prostor prav takšnim skupinam kot so P’Jays. Čista petica za povsem novo glasbeno sestavljanko in skrivni namig za vse, ki bi želeli vedeti, kaj se tačas v naši deželici dogaja!


P’JAYS 

Boris Majcen, trobenta
Jaka Kopač, alt saksofon
Lenart Krečič, tenor saksofon
Blaž Avsenik, klaviature
Mark Žakelj, električna kitara
Jošt Lampret, bas kitara
Gaj Bostič, bobni


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

 

BOŠTJAN VELKAVRH ACOUSTIC TRIO LIVE


Živa Horvat – piano,

Igor Bezget – kitara,

Boštjan Velkavrh – vocal

Živa, Igor in Boštjan, vas z velikim veseljem vabijo v najlepšo klet na svetu, v lokal z dušo, ki še vedno diši po njihovi mladosti, kjer so se za marsikoga zgodile najlepše pravljice, v čudoviti prostor, kjer so nore noči prižigale dan in kjer so za vedno skrite naše skrivnosti. Torej, dobimo se pri Dodi in Bongotu v Kulturno Glasbenem Brlogu KGB Maribor, v petek 06.05. 2022 ob 20:30.

Boštjan in ekipa vam tokrat, obljubljajo prav poseben koncert, na katerem boste lahko prisluhnili avtorskim skladbam iz albuma Potovanje, nekaterim novim skladbam, ki bodo kmalu ugledale luč sveta na Boštjanovem drugem samostojnem albumu vse to v izvrstnih aranžmajskih izvedbah, ki jih še niste slišali za katere poskrbita odlična pianistka Živa Horvat in pa izvrstni inovativni kitarist Igor Bezget, Boštjan pa bo kot zmeraj s svojim rahlo raskavim glasom, ter s svojo interpretacijo, skozi katero na zelo čustven in pa tudi humoren način razlaga svoje življenje skozi pesmi, poskrbel da noben ne bo ostal ravnodušen. Seveda pa ne bo manjkalo tudi “naših” ponarodelih pesmi, tako tujih kot domačih glasbenih velikanov, ki jih v KGB-ju vedno skupaj zapojemo.

Torej vabljeni, na eno dobro čago, na en odličen koncert, na čudovit večer poln ljubezni, prijateljstva in seveda glasbe. Seveda se ve da v KGB- ju zraven naštetega ne manjka dobre kapljice. Torej več kot dovolj razlogov, da se vidimo in slišimo se objamemo in skupaj zapojemo in si naredimo noč za spomine.

Vabljeni.

 

V prilogi: BOŠTJAN VELKAVRH ACOUSTIC TRIO LIVE

 

Rezervacije in vstopnice na: http://klub-kgb.si/rezervacije-vstopnic/ ali bogdan.pernat@triera.net https://fb.me/e/6s0evFj5J