Tako kot vso Slovenijo je tudi nas pretresla smrt Aleša Šutarja. Včeraj smo se udeležili shoda v Novem mestu,
saj verjamemo, da je pomembno, da v težkih trenutkih pokažemo solidarnost s skupnostjo.

Nasilje se nam zdi nedopustno v vsaki obliki in očitno je, da imamo z nasiljem v Sloveniji velik problem.
V zadnjih mesecih smo brali o femicidih, pred nekaj tedni je mladostnik v Celju z udarcem v glavo ubil
starejšega človeka, znanega trenerja juda so včeraj ovadili zaradi spolne zlorabe več svojih varovank,
ta konec tedna nas je pretresel umor v Novem mestu. Zato se nam zdi pomembno oglašati se ob femicidih,
spolnem nadlegovanju in nasilju, družinskem nasilju, medvrstniškem nasilju in različnih oblikah sistemskega nasilja.
Verjamemo, da je v težkih trenutkih pomembno pokazati solidarnost.

V Novem mestu smo v nedeljo prižgali sveče, o situaciji se na socialnih omrežjih trudimo ozaveščati korektno
in večplastno. Priznati si je treba, da so v romski populaciji tudi kriminalne združbe,
ki jih je nujno preganjati in sankcionirati, nikakor pa s temi dejanji ne smemo enačiti celotne skupnosti.
Spremljamo tudi Instagram stran vsismolahkoaco in delimo nekatere njihove objave. Občutek imamo,
da profil upravljajo ljudje, ki jih je situacija iskreno prizadela in ki si prizadevajo stvari spremeniti na bolje.
Pozivajo k retoriki, ki ni sovražna, prizadevali so si, da bi včerajšnji shod potekal miroljubno.

Na shodu in v govorih v občinski dvorani pa smo včeraj vseeno opazili nekatere stvari, ki nas strašijo:
transparent, na katerem je pisalo “Stop ciganskemu nasilju nad Slovenci”, poročanje medija o manjši skupini,
ki je skandirala “Cigo, cigo na verigo” ter “Ubij, ubij Cigana”, avtoritarne politike, ki so na shodu snemali
lastne samopromocijske videe, in tudi nevarnost prekomernega povečanja policijskih pooblastil in drugih represivnih ukrepov.

Nevarno je, če podležemo vzdušju, ki ga želijo ustvariti nekateri, da naj krivdo za grozljiv zločin nosijo vsi Romi.
Tovrstne dehumanizacije vodijo v grozljive razsežnosti.

Ena izmed najbolj nevarnih stvari, ki se v tem trenutku lahko zgodi, je nepremišljeno tekmovanje z avtoritarno
desnico, kdo bo potegnil bolj radikalne represivne ukrepe. Kako se podobni zakoni zlorabljajo za pregon in
discipliniranje kritičnih državljanov lahko vsak dan spremljamo v ZDA.

Zato si v tem trenutku želimo odločnega ukrepanja, ki ne bo bazirano na tem, kar se “najbolje sliši”,
ampak tem kar bo dejansko pomagalo.

Tako bi morala v težkih časih delovati odgovorna in solidarna družba in oblast.

Vaš
Inštitut 8. marec

Danes je 28. september, Svetovni dan varnega splava. Letos je za nas še posebej pomemben, saj nas že čez nekaj dni, 1. oktobra, čaka prvo srečanje z Evropsko komisijo, na katerem bomo predstavili našo Evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice za varen in dostopen splav.

V zadnjem letu in pol smo skupaj dosegli nekaj neverjetnega. Iz naše male, lepe Slovenije smo zgradili vseevropsko gibanje, zbrali več kot 1,1 milijona overjenih podpisov za varen in dostopen splav v EU ter pobudo pred enim mesecem v odločanje predali Evropski komisiji.

Ponosni smo lahko, da ideja za zaščito splava v EU prihaja prav iz Slovenije, kjer imamo pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zaščiteno z ustavo. Pokazali smo, da smo solidarni z več kot 20 milijoni žensk iz vse Evrope, ki nimajo dostopa do varnega splava. In še enkrat dokazali, da je solidarnosti temeljna vrednota naše skupnosti.

Vašo solidarnost pa ponovno potrebujemo danes. Pred sestankom z Evropsko komisijo želimo poslati jasno sporočilo, da mora EU ukrepati. Do takrat ji bomo pošiljali pisma s pozivom, naj udejanji naše predloge. Da bo pošiljanje kar najlažje, smo pripravili pismo. Vse, kar morate storiti, je, da ga z nekaj kliki pošljete evropskim komisarjem.