Srečno novo leto, članice_i, prostovoljci_ke in ostali podporniki_ce.

Verjamem, da mnogim pogled na novice iz sveta in bližnje okolice, nekaterim pa tudi na situacijo v lastem prostoru, ne zbujajo veliko upanja na mirno in srečno prihodnost. Vse več nas je, ki se v svetu, kot ga poznamo, počutimo vse bolj brezciljni_e, osamljeni_e in nepripadni_e skupnostim, ki so nam pomembne. Moje osebno prepričanje je, da hitrega ali enostavnega recepta ni, je pa vijugava pot, ki mi zbuja upanje, in to je pot našega medsebojnega povezovanja ter skupnega delovanja za dobro.

Za dobro pa se splača potruditi, kajne?

Po uspešnem predavanju o Palestini bi vas rada povabila na strokovno spletno predavanje, ki je poleg srečanj, ki jih imamo po raznih krajih Slovenije, del izobraževanj, ki jih pripravljamo za vse tiste, ki si želite izpopolniti znanje s področja človekovih pravic, se usposobiti za pogovore z ostalimi in si okrepiti notranjo motivacijo za delovanje.

Anhovo – primer civilnodružbenega aktivizma v Sloveniji

Z nami bo mag. Jasmina Jerant, avtorica knjižne uspešnice Primer:Anhovo in okoljska aktivistka.

 V sredo, 14. 1., ob 18. uri na Zoomu

 Klikni za prijavo.

Po prijavi vam bom pravočasno poslala povezavo na Zoom srečanje.

Če še oklevate, ali bi se predavanja udeležili, vam zastavljam dve vprašanji. Če nanje ne morete odgovoriti pozitivno, menim, da bi bilo dobrodošlo, da se srečamo na predavanju:

Veste, za kakšen civilnodružbeni aktivizem gre v Anhovem? Ali veste, kdo je letošnji prejemnik nagrade predsednice Republike Slovenije za človekove pravice?

Po predavanju boste tudi vi lahko gostji zastavili vprašanja, ki se vam utegnejo poroditi ob slišanem.

V naslednjem novičniku bom predstavila sklop novih izobraževalnih predavanj za naslednje trimesečje.

Prijavite se, povabite prijatelje_ice in se vidimo v sredo!

Že od konca septembra pomagam pri koordinaciji uličnega branja palestinske poezije na Prešernovem trgu. Danes vas želim povabiti k sodelovanju – kot poslušalce in poslušalke, bralce in bralke, posebej pa k lastnemu organiziranju podobnih branj.

Ideja uličnega branja palestinske poezije je vzniknila iz želje, da zmotimo navidezno normalnost mestnega življenja in opomnimo na dogajanje v Palestini in to na način, da svoje glasove podamo zatiranim ter omogočimo, da njihove zgodbe oživijo in odmevajo na mestnih ulicah.

Branje poezije je tedenski dogodek – vsak četrtek ob petih se zberemo na Prešernovem trgu v Ljubljani, vsak z nekaj izbranimi pesmimi. Tako vztrajamo v solidarnosti in širjenju pripovedi Palestink in Palestincev, tudi ko izginejo iz medijev. Hkrati ustvarjamo prostor za vsakotedensko zbiranje, pogovor in druženje, za krepitev naše skupnosti in sodelovanja.

In pri tem lahko sodeluje prav vsak – vedno smo veseli novih bralk in bralcev, ki se vključijo v skupino, pa tudi med samim dogodkom smo veseli, če se vključijo mimoidoči, ki želijo prebrati pesem ali njen del. Zato imamo vedno s seboj tudi nekaj poezije »na rezervo«. S tem preprostim in prilagodljivim pristopom želimo spodbuditi prav skupnostno noto dogodka.

Pomembno je, da branje ostane odprto in vključujoče, tudi zato da ohranimo pozitivno energijo. Vemo, zakaj smo tu, in kaj želimo doseči.

Kot koordinatorici mi je to še posebej pomembno – kako in s čim lahko spodbudimo že zbrane in potencialne bralke in bralce, da se pridružijo? Kako vzpostaviti komunikacijo na način, da ne postane breme? Kako zbrati dovolj bralk in bralcev vsak teden? Poleg tega je treba na začetku precej pozornosti nameniti tudi sami tehnični izvedbi.

Na začetku sem enostavno kontaktirala potencialne bralke in bralce z vprašanjem, če bi jih zanimalo sodelovanje. Odzivi so bili prav od vseh, ki sem jih nagovorila, pozitivni. Začetni izbor pesmi sem prejela od prevajalk, ki sta mi poslali nekaj lastnih prevodov, vendar smo nato vse bolj tudi sami bralci in bralke iskali pesmi – predvsem v pesniških zbirkah in po internetu.

Sprva smo komunicirali preko elektronske pošte, a je hitro postalo nepregledno. Tako sedaj komuniciramo v Signal skupini. Srž koordinacije je dokument s tabelico za določen termin, v katerega se vpiše bralec ali bralka z imenom in s pesmijo oziroma pesmimi.

Začeli smo zelo ‘gverilsko’: pred Prešernovim spomenikom, na trenutke kričeči, saj smo bili brez zvočnika. Po vsakem branju smo se na kratko pogovorili in reflektirali, ter naslednjič že prinesli dva transparenta za ozadje, iz Amnesty pisarne smo si sposodili zvočnik, našli dobro lokacijo, začeli razdeljevati tudi letake za bojkot med mimoidoče …

Kot koordinatorica sem pozorna, da so vse stvari na mestu, da je zvočnik pripravljen ob začetku in pospravljen, ko končamo, s seboj imam zalogo poezije in ostale velike malenkosti. Še najtežje je morda komuniciranje, a se tudi tega hitro navadiš. Sedaj se redno tudi fotografiramo in objavimo utrinke z dogodka na instagram profilu Sumud (arabski izraz za “neomajno vztrajnost”), kjer za vsako branje objavimo vabilo in morebitne spremembe. Vabilo vsak teden pošljemo v razne klepetalne skupine, pridobivamo nove bralke in bralce, ki so pomemben vir spodbude, in vabimo iz tedna v teden.

Najlepše je, ko skupina bralcev in bralk zaživi, in ko branje postane skoraj spontano, koordinacijo pa prevzame tudi kdo drug. Zame največji uspeh pa je bil, ko so se ljudje javili sami, da bi radi sodelovali. In sodeluješ lahko tudi ti – v svojem kraju, na svoji šoli, kot enkratni ali večkratni dogodek, ali pa v drugi obliki – možnosti je veliko.

Od 15. januarja dalje pa nas (po decembrskem premoru) najdeš v Ljubljani ob 17h pri Prešernovem spomeniku in poeziji lahko prisluhneš ali pa kako kitico prebereš.

Za vse nasvete pri organizaciji in izvedbi ti bom na voljo, prav tako z izborom poezije in prvimi predlogi, koga povabiti. Ne dvomim pa, da imate mnogi med vami že ideje, kje taka branja izvesti in koga iz vaših skupnosti povabiti –  vesela bom, če se mi boste oglasili .

Pišite mi na: anap321@proton.me

Sumud!

Ana, koordinatorica branj palestinske poezije

Kljub težkim izzivom, s katerimi se sooča človeštvo, smo v Amnesty International v zadnjih mesecih priča številnim pogumnim dejanjem, solidarnosti in pomembnim zmagam za človekove pravice. Skupaj dokazujemo, kako pomembna je moč aktivizma in povezovanja.

Od pozivanja vlad k odgovornosti in boja za pravice žrtev nasilja do osvobajanja zagovornikov_c človekovih pravic – z vami delimo nekaj navdihujočih zgodb upanja in človečnosti, ki smo jih skupaj zapisali v zadnjih šestih mesecih.

Podnebna pravičnost

Najvišja mednarodna sodišča so potrdila: države morajo zaščititi podnebje, če želijo zagotoviti človekove pravice. Gre za prelomne odločitve, ki krepijo boj za prihodnost ljudi in planeta.

Največja zmaga na letošnjem podnebnem vrhu COP30 v Braziliji pa je bila zaveza k mehanizmu za pravičen prehod – rezultat vztrajnega pritiska civilne družbe in Amnesty International.

Resnica, odgovornost, pravičnost

• Po pozivih Amnesty International je bila v Togu sprožena preiskava smrti nasilno zatrtih protestnikov.
• V Argentini je bil storilec umora treh lezbijk končno obtožen umora iz sovraštva. Amnesty International je stala ob strani Sofíi, edini preživeli, pri prizadevanju za pravičnost.
• Po naših pozivih in pozivih ostalih nevladnih organizacij ter posameznikov_c so bili v Grčiji uradniki obalne straže obtoženi zaradi tragedije pri Pylosu, v kateri je umrlo več kot 600 ljudi.
• V Libiji in Maleziji so se po letih krivic in glasnih pozivih civilne družbe začele preiskave prisilnih izginotij in nezakonitih ubojev.

Slovenija kot zgled

Slovenija je kot prva država Evropske unije v letu 2025 prepovedala trgovanje z orožjem z Izraelom, kar predstavlja pomemben korak k spoštovanju mednarodnega prava.

Osvobojeni glasovi

• Aktivist Alaa Abdel Fattah in trije turški zagovorniki_ce pravic LGBTI+ skupnosti so po mednarodnem pritisku ponovno svobodni.

• V Tuniziji je bila po dolgih mesecih izpuščena odvetnica Sonia Dahmani, ki je del naše letošnje akcije Pišem za pravice.

Njihova borba se nadaljuje – a danes znova dihajo svobodo.

Napredek za pravice žensk in otrok

• Burkina Faso je dvignila minimalno starost za poroko na 18 let za vsa dekleta in fante. Amnesty International je bila ključna pri doseganju te spremembe.

• Afganistanske nogometašice so po pobegu pred talibani znova zaigrale na mednarodnem turnirju kot Afghan Women United.

Hvala vam!

Vsak podpis, pismo, objava ali podpora šteje. Zaradi vas se krivice razkrivajo in življenja spreminjajo.

Želimo vam pogumno, solidarno in mirno novo leto.