Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,

v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.

Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.

Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletuPrijava in več informacij.

Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju 🏳️‍🌈 potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.

Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!

 

Amnesty mladinski poletni tabor

ℹ️ 19. do 21. junij, Maribor

🧑‍🤝‍🧑 Za vse mlade med 15. in 25. letom.

📢 Udeležba je bezplačna.

Povabite mlade, ki  imajo aktivistično žilico.

Predavanje o pravicah beguncev

Na predavanju se bomo pogovarjali z Charmine, begunko iz Burundija, ki je v Slovenijo prišla kot mladoletnica brez spremstva.

Kako je izgledala njena pot? Kaj vse je na poti doživela? Kako si je na novo zgradila življenje v Sloveniji?

Vabljeni, da prisluhnete njeni zgodbi.

Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

ℹ️ 11. junij ob 18. uri.

🧑‍🤝‍🧑 V pisarni Amnesty ali online.

🏳️‍🌈 Gostja Clara Lhullier iz Brazilije.

Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.

Po neverjetnem odzivu v zadnjem tednu se zdi, da se bodo lahko Ljubljančani in Ljubljančanke prvič v času samostojne Slovenije odpravili na občinski referendum. Pred nami pa je že nova priložnost, da izkoristimo svojo demokratično pravico do referenduma pri vprašanju, ki zadeva temeljna načela demokratične in pravne države.

Imamo možnost, da s podpisom podpremo pobudo Franca Jura, Pavla Gantarja, Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic.

Včeraj so napovedali zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, vse podpise morajo pobudniki zbrati že do ponedeljka, da jih lahko v torek nesejo v državni zbor. Dodatna oteževalna okoliščina je, da se podpis lahko odda zgolj fizično, na obrazcu. Informacije o tem, kje in kako lahko oddate podpis najdete na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so pobudniki napisali:

 

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

 

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje  temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

 

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij, navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Hvala, ker ste z nami. Kmalu se vam spet oglasimo.

 

Vaša,

Ekipa My Voice, My Choice

 

p.s.: Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov, se je odprla WhatsApp skupina, kjer se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije. Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.

 

Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/0029Vb8NO6F4dTnOISuAbr2f

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Maj 2026, številka 21 / letnik XXIII.

> Arhivi proti pozabi, zlorabam in korupciji
V razpravah o pravni državi, transparentnosti oblasti in preprečevanju korupcije se pravna stroka praviloma osredotoča na vprašanja zakonodaje, sodstva, integritete nosilcev javnih funkcij ter učinkovitosti nadzornih institucij.

 

Redkeje pa se odpira vprašanje temeljnega predpogoja, brez katerega nobeden od navedenih mehanizmov ne more učinkovito delovati – obstoja verodostojne, popolne in dostopne dokumentacije o ravnanju države in njenih institucij.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve Zakona o sodnikih (ZSod)
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Predlog novele kazenskega zakonika za strožje sankcioniranje kršitev sankcij EU
Vlada Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, zaradi grožnje s finančnimi sankcijami pospešeno pripravlja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika. Z njim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2024/1226 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije. Zakon prinaša korenito prenovo inkriminacij na področju mednarodnih sankcij, vključno z novimi objektivnimi vrednostnimi pragovi, uvedbo kaznivosti za malomarnost in novim kaznivim dejanjem izogibanja ukrepom. Ministrstvo za pravosodje je 22. maja 2026 predlog zakona poslalo v medresorsko usklajevanje.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Pojem statusne spremembe pri nadaljnjem prenosu materialnih avtorskih pravic
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 18/2024 odgovorilo na vprašanje, ali sodi v okvir pojma statusne spremembe iz drugega odstavka 78. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) tudi tak prenos poslovne dejavnosti, pri katerem matična družba ustanovi hčerinsko družbo in nanjo prenese izvajanje proizvodnje in prodaje skupaj z vstopom v pogodbena razmerja. Odločba je pomembna, ker prvič jasneje opredeljuje vsebino zakonsko neopredeljenega pojma, na katerega je vezan eden od redkih primerov dopustnega prenosa materialne avtorske pravice brez avtorjevega dovoljenja.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 679 – 751/2026
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Po tem, ko so se na nas za pomoč pri širjenju glasu obrnili občani Ljubljane, ki imajo še en dan za zbiranje podpisov za referendum o novem nepremišljenem uvajanju 24-urnih parkirnin po celem mestu, smo danes dobili še eno pomembno pobudo.

Na nas so se obrnili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Danes so najavili zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih besedah uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, v tem trenutku manj kot 6 dni. Podpis pa se lahko odda zgolj fizično na obrazcu. Vse informacije o tem, kako lahko oddate podpis so dostopne na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Zakon, ki posega v temelje demokratične ureditve, je bil sprejet praktično čez noč, brez javne razprave, po skrajšanem postopku in na izrednih sejah. Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so podpisniki napisali:

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Referendumi so nujen del demokracije, so varovalka pred “majhnimi” in velikimi napakami, ki jih dela oblast. Zato se nam zdi pomembno spodbujati neposredno demokracijo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

p.s.: Če živite v Ljubljani, lahko samo še danes in jutri oddate podpis v podporo referendumu o nepremišljenem režimu parkiranja v Ljubljani. V zadnjih urah podpisi prihajajo hitreje, pobudnikom manjka samo še okoli 2000 podpisov.

Podpis za referendum lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9127&lang=si

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

 

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

 

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.

 

 

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Maj 2026, številka 20 / letnik XXIII.

 

> Mizerni ustavnosodni odmik od varstva človekovega dostojanstva
Ustavno sodišče RS (US) je s sklepom, št. U-I-45/24, zavrglo pobudo za oceno ustavnosti sklepa vlade o razveljavitvi predhodnega sklepa vlade o določitvi državnega dneva spomina na žrtve komunističnega sistema.

 

Sodišče je presodilo, da predmetni vladni sklep ni »predpis« v – strogem in togem – materialnem smislu.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve Zakona o sodnikih (ZSod)

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

 

ZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Prevzem dolga po ZOKIPOSR in obseg odgovornosti Republike Slovenije za neizterjane obresti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu II Ips 30/2025 odločalo o vprašanju, ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) odgovarja tudi za neizterjane zamudne obresti, zapadle pred uveljavitvijo tega zakona. Revizijsko sodišče je revizijo dolžnice (Republike Slovenije) zavrnilo in potrdilo stališče nižjih sodišč, da upnikova terjatev zoper novega dolžnika obsega celoten neizterjani dolg, vključno z obrestmi, nastalimi pred zakonitim prevzemom.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 602 – 678/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Zadnjih nekaj tednov je bilo za nas zelo napornih. Izgubili smo dostop do svojega Instagram računa z več kot 1,2 milijona sledilcev; to je bil eden od glavnih kanalov, prek katerih objavljamo novice o kampanji in druge pomembne informacije; še vedno si prizadevamo, da bi ga dobili nazaj.

 

Toda niti takšne ovire našega gibanja ne ustavijo. Če že, nas spominjajo, zakaj smo z gibanjem sploh začeli.

 

Letos je naš največji cilj v praksi uresničiti pobudo »My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav«. 

 

Za uresničitev tega cilja je nujno, da države članice EU ukrepajo. Prav zaradi naše pobude imajo zgodovinsko priložnost: vzpostaviti programe, ki jih financirajo sredstva EU, da bo ženskam po vsej Evropi, ki še vedno ne morejo varno uveljavljati svoje svobode izbire, zagotovljen dostop do varne prekinitve nosečnosti.

 

Naše delo lahko podprete z donacijo.

DONIRAJTE

Potrebovali bomo politično voljo nacionalnih vlad, ogromno dela bodo morali opraviti tudi strokovnjaki. Programe bo treba zgraditi od temeljev dalje, saj na evropski ravni česa podobnega sploh ne poznamo.

 

Podpora Evropske komisije bo prav tako ostala ključna. V svoji Strategiji za enakost spolov 2026–2030 se je Komisija zavezala, da bo izvajanje pobude »My Voice, My Choice« postalo eno od njenih ključnih ukrepov.

 

Dolga in naporna pot, ki nas je pripeljala do zmage v Evropskem parlamentu – in do pozitivnega odziva Evropske komisije –, nas je naučila nekaj pomembnega: napredek se nikoli ne zgodi sam od sebe.

 

Ostati moramo aktivni, organizirani in vztrajni. Sodelovati moramo prek meja. In še naprej moramo pritiskati na evropske vlade, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zaščito zdravja, pravic in življenj žensk.

 

Zato bomo v prihodnjih mesecih potovali po Evropi, se pogovarjali z organizacijami civilne družbe, zdravniki, strokovnjaki in vladami, z jasnim ciljem: omogočiti vsaki ženski v Evropi dostop do varne prekinitve nosečnosti.

 

Hkrati bomo še naprej preživljali veliko časa v Bruslju, saj bo podpora Evropske komisije in Evropskega parlamenta v naslednji fazi tega boja še naprej bistvenega pomena.

Eno od naših najpomembnejših srečanj poteka že ta teden. V četrtek se bomo v okviru postopka evropske državljanske pobude s predstavniki Evropske komisije srečali še zadnjič. Zanje imamo pripravljenih kar nekaj vprašanj.

Hvala, da ste z nami.

 

Vaša ekipa My Voice, My Choice

Ko smo vam zadnjič pisali, smo napovedali, da se bo ekipa Inštituta 8. marec za nekaj časa umaknila.
Več kot 2 leti smo bili v stalnem pogonu in potrebujemo čas, da napolnimo baterije in se dogovorimo, kako naprej.

Slišimo vaše razočaranje v zadnjih tednih nad dejstvom, da so politiki pred volitvami govorili eno,
po njih pa so na najbolj temeljne obljube pozabili in delajo ravno nasprotno od tega, kar so obljubili.

A ti dogodki ne bodo spremenili našega trdnega prepričanja, da lahko le skupaj,
s sodelovanjem in prek demokratičnih postopkov gradimo bolj pravično in solidarno družbo.

Še nekaj časa bo trajalo, da se vrnemo v polnih močeh. Naše aktivnosti so trenutno omejene zgolj na pobudo
My Voice, My Choice, s katero smo v zadnji tednih naredili kar nekaj pomembnih korakov naprej.
Konec aprila smo prvič uspeli umestiti My Voice, My Choice v proračunske dokumente EU,
obiskali smo različna ministrstva španske vlade, ta četrtek pa naš čaka še zadnji sestanek z Evropsko komisijo
v okviru postopka evropske državljanske pobude. Naš cilj je jasen: da mehanizem zagotavljanja
dostopa do varnega splava za vse ženske v Evropi čim prej zaživi tudi v praksi.

Dokler se ne vrnemo v polnih močeh, bomo občasno podprli tudi kakšno akcijo v Sloveniji.
Pred dnevi so se na nas obrnili pobudniki referenduma proti širitvi 24-urnega plačljivega parkiranja
na vse ljubljanske soseske s sočasno uvedbo plačljivih dovolilnic za prebivalce.

V programskem odboru inštituta nas je kar nekaj, ki živimo v Ljubljani. S svojimi sosedi se pogovarjamo o tem,
kaj prinašajo spremembe sistema parkiranja. Slišimo, da so poteze nepremišljene. Slišimo opozorila,
da je občina pred kratkim podražila avtobusni prevoz, da je medkrajevni prevoz zaradi prenove glavne železniške
postaje slabši in da v soseskah, kjer so že uvedene parkirnine ob nedeljah in praznikih cene,
odvračajo občane od obiskovanja prijateljev v teh soseskah.

Ker se strinjamo, da sprejete spremembe sistema parkiranja v Ljubljani niso dobro premišljene, vabimo vse,
ki imate stalno prebivališče v občini Ljubljana, da podpišete pobudo za referendum o odloku,
ki uvaja uvedbo parkirnin 24 ur na dan v vseh ljubljanskih soseskah.

Podpis lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi:
https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9127&lang=si

Podpis lahko oddate tudi na upravni enoti.

Da bi do prvega referenduma v zgodovini Ljubljane prišlo, manjka približno polovica oz. 6000 podpisov.
Časa za zbiranje pa je samo še 10 dni.

Hvala, vsem, ki ste del naše skupnosti, ki berete naša sporočila, ki verjamete, da na koncu zmaga sodelovanje,
ne delitve.

Vaš,

Inštitut 8. marec

Vljudno vabljeni na zaključno prireditev ob prazniku Mestne četrti Tabor, katera bo v četrtek, 21.5.2026 ob 17:00 v telovadnici OŠ Angela Besednjaka Maribor, Celjska ulica 11, Maribor.

 

V prilogi: VABILO – šola

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Maj 2026, številka 19 / letnik XXIII.

 

>> UI in ZUP: čas za spremembo paradigme?
Trdo jedro pravil upravnega postopka predstavljajo garancije stranki, da je ta postopek pošten. A te, razen redkih izjem, niso zajamčene s konceptom upravljanja tveganj, temveč jih lahko stranka kategorično uveljavlja šele v pritožbenem postopku, ki naj za nazaj sanira neugodne posledice kršitev v upravnem odločanju. Za to je potrebna izčrpna in strogo strukturirana obrazložitev.

 

A s tem veljavna procesna paradigma močno pripira vrata uvedbi sodobnih tehnologij UI, ki po svoji zasnovi niso skladne z zahtevami 214. člena ZUP.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZPZR in ZPZR-A

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)
Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki v enem zakonodajnem aktu posega v deset različnih zakonov ter uvaja tri sklope začasnih ukrepov. Zakon zajema področja davčnega prava, socialnih prispevkov, pokojninskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij, davka na dodano vrednost, zdravstvene dejavnosti in gostinstva. Zaradi širine posegov in medsebojne povezanosti posameznih rešitev je za razumevanje učinkov zakona potrebna sistematična obravnava po vsebinskih sklopih.

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Časovne meje spremembe obtožnice in sklepčnost obtožnega akta
Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je v sodbi I Ips 39507/2015 opredelilo do temeljnega kazenskoprocesnega vprašanja: ali sme državni tožilec z modifikacijo obtožnice odpraviti pomanjkljivost obtožnega akta, ki ga je sodišče dolžno sankcionirati po uradni dolžnosti. Zadeva odpira razmerje med pravico tožilca do spremembe obtožnice po prvem odstavku 344. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in dolžnostjo sodišča, da na nesklepčnost obtožbe reagira z oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 526 – 601/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.