|
||
|
Ob 17. uri o tem, da smo zaradi avtoritarnih politik vsak dan manj varni
Če ste danes v Ljubljani, vas bomo veseli na javnem pogovoru z Agnès ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana). Pogovor organiziramo v sodelovanju s festivalom Grounded. Ob robu dogodka bo naša prostovoljska ekipa zbirala podpise pod aktualne peticije, ki jih lahko podpišete tukaj.
Začel se je junij – mesec ponosa in parad. Mesec, ko bomo po vsem svetu opozorili na to, da je boj za pravice LGBTIQ+ pomemben in nujen za zagotovitev enakopravnosti in odpravo diskriminacije.
Spomnili se bomo dogodka, ki predstavlja začetek modernega LGBTIQ+ gibanja, to je Stonewallski upor, ko se je lokalna LGBT+ skupnost v New Yorku junija 1969 uprla policijskim racijam v lokalu Stonewall Inn.
V časih, ki jih zaznamujejo avtoritarne politike, genocid, utišanje medijev, civilne družbe in manjšin, je boj za pravice LGBTIQ+ še posebej ključen – saj ta predstavlja boj za človekove pravice vseh. Še posebej tistih, ki so v družbi najpogosteje žrtve diskriminacije in nasilja.
Obesite mavrično zastavo, pridite na srečanje in ljubljansko parado ponosa ter skupaj obeležimo mesec ponosa.
Kaj nas čaka v mavričnem juniju?
Člansko srečanje: Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco
Na srečanju bomo govorili o boju za človekove pravice, pomenu solidarnosti in navdihujoči dediščini umorjene aktivistke Marielle Franco, ki se je borila za pravičnejšo družbo v Rio de Janeiru.
11. junij, ob 18. uri v pisarni Amnesty (Dunajska cesta 5, Ljubljana) in po spletu.
Gostja bo raziskovalka in feministična aktivistka Clara Lhullier iz Brazilije.
Za oddaljen dostop se povežite na Zoom. Kliknite za povezavo.
Pogovor bo potekal v angleščini z možnostjo prevajanja.
Z Amnesty na Parado ponosa v Ljubljani
V soboto, 13. junija se skupaj odpravljamo na tradicionalno parado ponosa v Ljubljani. 
Če želiš z nami, nam prosim piši, da se dogovorimo podronosti. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi.
Želiš sodelovati na Amnesty stojnici? Na Paradnem mestu, ki poteka na dan parade ponosa, 13. 6., na Kongresnem trgu bo letos tudi stojnica slovenske Amnesty. Če se želiš pridružiti naši čudoviti ekipi prostovoljcev_k, nam piši. Zberemo se ob 13. uri.
Peticija za enajsterico zagovornikov_c pravic LGBTIQ+
V mesecu ponosa smo se pridružili mednarodni peticiji, s katero pozivamo, naj glavni tožilec turškega mesta Izmir nemudoma ovrže vse kazenske obtožbe zoper člane_ice organizacije Genç LGBTI+.
Sodne oblasti v Turčiji namreč na podlagi absurdnih obtožb o širjenju »obscenosti« preganjajo 11 članov_ic LGBTI+ organizacije. Če jih sodišče spozna za krive, jim grozi triletna zaporna kazen.
Turške oblasti morajo vse obtožbe ovreči in zaščititi zagovornike_ce človekovih pravic.
|
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
> Čemu se pri posredovanju informacij javnega značaja tako zelo zapleta?
Kot generalni direktor RTV in pozneje direktor STA sem bil odgovoren tudi za posredovanje informacij javnega značaja (IJZ). Ne spomnim se, da bi kadarkoli zavrnili posredovanje zahtevanih informacij. Ob tem tudi mislim, da ni bilo dokumenta, ki bi izpolnjeval pogoje, ki jih za opredelitev IJZ predpisuje zakon, ki ga ne bi bil pripravljen posredovati, če bi bila podana zahteva.
|
Tako mi je popolnoma nejasno, čemu imajo nekateri vodilni pri posredovanju IJZ takšne probleme. Pisal sem že o kalvariji pri pridobivanju informacij v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti 51.
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||
|
|
||||||||||
|
|
|||||||||||||
|
|||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
||
|
Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.
V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.
Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.
Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.
Agnès Callamard, generalna sekretarka AI
Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.
Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.
Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.
V zadnjem mailu smo vam pisali glede referendumske pobude Franca Jura, Pavla Gantarja,
Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka,
ki so zbirali podpise proti uvedbi politične policije. Danes so v državni zbor oddali 13.369 podpisov.
Ob tem so v izjavi za javnost zapisali:
“Podpora, ki smo jo prejeli v tako kratkem času, kaže, da ljudje razumejo,
da ne gre za vprašanje posameznih imen ali dnevne politike. Gre za vprašanje,
ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom
in nadzorovana s pravnim varstvom, ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora
povsem podrejeni politiki in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki.”
Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov za referendume,
akone in druge akcije, se je odprl WhatsApp kanal, namenjen lažji organizaciji hitrih zbiranj podpisov.
Na kanalu se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije.
Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.
Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/
Deli povezavo še s 5 prijatelji, da bo skupina čim bolj zaživela.
Vaš,
Inštitut 8. marec
Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,
v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.
Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.
Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletu. Prijava in več informacij.
Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.
Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Po neverjetnem odzivu v zadnjem tednu se zdi, da se bodo lahko Ljubljančani in Ljubljančanke prvič v času samostojne Slovenije odpravili na občinski referendum. Pred nami pa je že nova priložnost, da izkoristimo svojo demokratično pravico do referenduma pri vprašanju, ki zadeva temeljna načela demokratične in pravne države.
Imamo možnost, da s podpisom podpremo pobudo Franca Jura, Pavla Gantarja, Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic.
Včeraj so napovedali zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja politično policijo.
Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, vse podpise morajo pobudniki zbrati že do ponedeljka, da jih lahko v torek nesejo v državni zbor. Dodatna oteževalna okoliščina je, da se podpis lahko odda zgolj fizično, na obrazcu. Informacije o tem, kje in kako lahko oddate podpis najdete na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.
Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so pobudniki napisali:
»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.
Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.
Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.
Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.
Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«
Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij, navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.
Hvala, ker ste z nami. Kmalu se vam spet oglasimo.
Vaša,
Ekipa My Voice, My Choice
p.s.: Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov, se je odprla WhatsApp skupina, kjer se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije. Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.
Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/
|
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
> Arhivi proti pozabi, zlorabam in korupciji
V razpravah o pravni državi, transparentnosti oblasti in preprečevanju korupcije se pravna stroka praviloma osredotoča na vprašanja zakonodaje, sodstva, integritete nosilcev javnih funkcij ter učinkovitosti nadzornih institucij.
|
Redkeje pa se odpira vprašanje temeljnega predpogoja, brez katerega nobeden od navedenih mehanizmov ne more učinkovito delovati – obstoja verodostojne, popolne in dostopne dokumentacije o ravnanju države in njenih institucij.
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||||||
|
|||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
Po tem, ko so se na nas za pomoč pri širjenju glasu obrnili občani Ljubljane, ki imajo še en dan za zbiranje podpisov za referendum o novem nepremišljenem uvajanju 24-urnih parkirnin po celem mestu, smo danes dobili še eno pomembno pobudo.
Na nas so se obrnili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Danes so najavili zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih besedah uvaja politično policijo.
Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, v tem trenutku manj kot 6 dni. Podpis pa se lahko odda zgolj fizično na obrazcu. Vse informacije o tem, kako lahko oddate podpis so dostopne na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.
Zakon, ki posega v temelje demokratične ureditve, je bil sprejet praktično čez noč, brez javne razprave, po skrajšanem postopku in na izrednih sejah. Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so podpisniki napisali:
»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.
Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.
Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.
Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.
Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«
Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.
Referendumi so nujen del demokracije, so varovalka pred “majhnimi” in velikimi napakami, ki jih dela oblast. Zato se nam zdi pomembno spodbujati neposredno demokracijo.
Vaš,
Inštitut 8. marec
p.s.: Če živite v Ljubljani, lahko samo še danes in jutri oddate podpis v podporo referendumu o nepremišljenem režimu parkiranja v Ljubljani. V zadnjih urah podpisi prihajajo hitreje, pobudnikom manjka samo še okoli 2000 podpisov.
Podpis za referendum lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/
Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.
Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.
Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«
V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.
Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.
Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.
A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.
Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.
Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.
Ob 17. uri
Atrij ljubljanske mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana
Za vse mlade med 15. in 25. letom.
Udeležba je bezplačna.