V Mestni četrti Tabor se tudi letos pridružujemo tradicionalni veliki mestni čistilni akciji Moji odpadki, moja skrb 2025, ki bo potekala v soboto, 12. aprila, med 9. in 12. uro.

 

Vljudno vas vabimo in nagovarjamo, da za en dan postanete prostovoljci in prostovoljke, se pridružite našim skupnim prizadevanjem po čistejši in prijetnejši mestni četrti. S skupnimi močmi bomo svojo bližnjo okolico razbremenili odpadkov v naravi in s svojim delovanjem dali zgled celotni skupnosti.

Želeli bi, da bi v vaši organizaciji pristopili k čistilni akciji na Jadranski cesti. Seveda lahko Jadransko cesto očistite že v petek, če vam je to zaradi narave dela ugodneje.

Prosimo vas za povratno informacijo najkasneje do 4.4.2025 ali se boste čistilne akcije udeležili in na kakšen način.

 

Priloga 1: JHMB – Čistilna akcija 2025 a3

 

Priloga 2: ZBIRNA MESTA OBLIKOVANA

 

 

Lep pozdrav,

Vitor Zečič

Predsednik MČ Tabor

Včeraj smo na Inštitutu zagnali akcijo, zaradi katere ministrstvo za pravosodje
napoveduje spremembo kazenskega zakonika. Kako je do tega prišlo?

V torek smo v Delu opazili članek z naslovom “Jezikovna dvojina je spolna napadalca rešila zapora”.

Nihče najbrž ne bi pomislil, da bi lahko jezikovna dvojina igrala veliko vlogo pri pregonu
storilcev enih najbolj zavržnih kaznivih dejanj – spolnega nasilja in posilstva.
Pa vendar je bilo temu tako. Ker zakonodajalec ni bil previden in te posebnosti ni upošteval
pri pripravi kazenskega zakonika (KZ-1), sta bila moška,
ki sta leta 2017 v avtokampu Lucija spolno napadla dekle,
namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen.

“Gre za spolno nasilje, do katerega moramo imeti kot družba ničelno toleranco.
Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito žrtev,”
 je poudarila Nika.

Vlado in druge pristojne smo pozvali, naj del kazenskega zakonika spremeni.

Po naši tiskovni konferenci smo v novici na spletni strani 24ur prebrali,
da ministrstvo za pravosodje sodbo obžaluje.
Predlog novele kazenskega zakonika, ki je v parlamentarni proceduri, bodo spremenili.

“Na ministrstvu za pravosodje obžalujemo, da je prišlo do takšne sodbe, saj se zavedamo,
da to lahko povzroči dodatno stisko žrtvi in oslabi zaupanje v pravosodni sistem.
Ključno je, da pravni sistem zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno
sankcionira kazniva dejanja spolnega nasilja,” so zapisali za STA.

Veseli smo, da nam kdaj prisluhnejo.

Fajtamo dalje.
Vaš i8m

Vabimo vas, da se nam v torek, 18. marca, ob 17. uri pridružite na izobraževanju na temo pravice do vode za Rome.

Javili se vam bomo iz enega od romskih naseljih, kjer nam bodo prebivalci sami povedali, kako je živeti brez vode.

»Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli,« tako je svoje želje za prihodnost jeseni strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici. Ko smo družino obiskali februarja, so zjutraj na štedilniku v piskru talili sneg.

Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja.

Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva. Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.

Prijava udeležbe je obvezna, le tako boste pravočasno prejeli Zoom povezavo za spremljanje pogovora.  Kliknite za prijavo.

Predavanje je bilo sprva načrtovano za sredo, 19. marca, ob 18. uri. Če ste udeležbo načrtovali za ta termin, vas še posebej opozarjamo, da smo dan in uro spremenili – zaradi Festivala dokumentarnega filma, kjer v sredo podeljujemo nagrado za najboljši film, uro smo pa prilagodili, da bomo v naselju še ujeli dnevno svetlobo.  

 

Ostala spletna predavanja v letu 2025

  • 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
  • 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.

Za nami je čudovit, družaben in aktivističen vikend.

V sklopu kampanje My Voice, My Choice smo bili prisotni na več kot 90 dogodkih v 20 državah članicah Evropske unije.
V dveh dneh smo zbrali več kot 15.000 podpisov. Seveda pa nas je najbolj razveselilo, da smo se ponovno srečali z mnogimi med vami,
se družili in skupaj preživeli obilico prijetnih ter ganljivih trenutkov na terenu po vsej Sloveniji.

V vsaki kampanji napočijo težki trenutki, ko se nam zdi, da ne bomo zmogli, da ne bomo zbrali dovolj podpisov,
da nas je premalo, potem pa nas ljudje in lepi dogodki opomnijo, da skupaj zmoremo marsikaj.
Da lahko, če vsakič znova zaščitimo drug drugega, polepšamo našo sedanjost in prihodnost.

Podpis lahko oddaš prek spleta z nekaj kliki na spodnji povezavi, k podpisu pa povabi še prijatelje, znance, sorodnike itd.

https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Fajtamo dalje.

Vaš

Inštitut 8. marec

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Marec 2025, številka 10 / letnik XXII.
>> Vpis otroka, ki ga je v tujini rodila »nadomestna mati«, v slovenski matični register
Slovenski pravni red ne pozna instituta nadomestnega materinstva. Pa vendar so v matičnem registru v Sloveniji vpisani otroci, ki so jih v tujini za slovenske državljane rodile nadomestne matere.
Kako je to mogoče? Ali Ministrstvo za notranje zadeve dopušča nekaj, kar nima pravne podlage?

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Komentarji členov Družinskega zakonika
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
ZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Lobiranje
Izjeme od obveznosti vpisa v register lobistov in pomena lobiranja samega se obravnavajo zelo ozko. Za lobiranje se tako štejejo vsi stiki osebe z javnimi uslužbenci, katerih predmet je poleg sistemske narave, krepitve demokracije in varstva človekovih pravic tudi zastopanje interesov družbe, ki jo predstavlja. Taka oseba, ki ni zakoniti zastopnik družbe oziroma izvoljeni predstavnik, mora tudi biti vpisana v register lobistov.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 14 – 15/2025
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

e-bilten  Številka 185, leto 2025, 12. marca

 

Kako uveljaviti pravico do drugega mnenja
Pacient ima pravico do pridobitve drugega mnenja zdravnika, ki ima najmanj pet let izkušenj na določenem področju, ne glede na raven zdravstvene dejavnosti. Drugo mnenje temelji na zdravstveni dokumentaciji, pregledu ali dodatnih preiskavah, njegova pridobitev pa ne sme negativno vplivati na nadaljnje zdravljenje pri lečečem zdravniku.

Pravica do drugega mnenja je nadomestila konziliarni pregled in je bila sprva omejena na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti. Leta 2017 je bila razširjena tudi na primarno raven. Kljub zakonski določitvi pa v okviru javnega zdravstvenega sistema ni jasno urejena, kar lahko otežuje njeno uveljavljanje za socialno zavarovane paciente. Poleg tega se postavlja vprašanje uveljavljanja te pravice prek telemedicine v okviru zakonodaje EU. Ni povsem jasno, ali gre za samostojno pravico ali zgolj način dostopa do zdravstvenih storitev v tujini.

Preberi več>>

Spremembe pri kreditnih pogodbah: Kaj prinaša novi zakon?
Predlog novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-3) prinaša prilagoditve digitalni dobi in krepi varstvo potrošnikov. V slovensko zakonodajo prenaša določbe Direktive 2023/2225/EU ter uvaja jasnejše in preglednejše informacije za potrošnike pred sklenitvijo kreditnih pogodb. Omejuje zavajajoče oglaševanje, ki ne sme vzbujati lažnih pričakovanj glede stroškov kredita. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero morajo oglasi opozoriti na morebitno zvišanje skupnega zneska za plačilo. Zakon določa, da morajo kreditodajalci brezplačno zagotoviti predhodne informacije o efektivni obrestni meri, povprečnem trajanju in znesku kredita ter, pri kreditih v tuji valuti, tudi grafični prikaz nihanja valut in obrestnih mer v zadnjem desetletju. Ureja tudi ukrepe za lažje odplačevanje kreditov, kot so refinanciranje, podaljšanje odplačilne dobe, odlog plačil, zmanjšanje obrestnih mer ter delna oprostitev dolga. Poleg tega predlog zakona predvideva vzpostavitev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov, ki bo brezplačno pomagala potrošnikom pri reševanju finančnih težav. Cilj zakona je zagotoviti odgovorno kreditiranje, zlasti pri spletnem sklepanju pogodb, in preprečiti prekomerno zadolževanje.

Preberi več>>

 

Nove pravice potrošnikov: več preglednosti, manj pasti, prednost popravilom
Predlog spremembe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A) prenaša več evropskih direktiv v slovensko zakonodajo ter krepi varstvo potrošnikov, zlasti glede okoljskih in družbenih vidikov blaga ter pogodb, sklenjenih na daljavo. Uvaja obveznost pošiljanja opomnika o možnosti odstopa od finančnih pogodb, sklenjenih na daljavo, ter zagotavlja pravico do ustreznih pojasnil in človeškega posredovanja pri spletnih pogodbah. Prav tako prepoveduje zavajajoče prakse v spletnih vmesnikih in uvaja gumb za enostaven odstop od pogodbe.

Novela strožje ureja zavajajoče zeleno oglaševanje in uvaja EU-oznako tržne garancije trajnosti, če ta velja več kot dve leti. Trgovci bodo morali jasno obveščati potrošnike o zakonskem jamstvu za skladnost blaga. Predlog zakona spodbuja popravila namesto zamenjav in predvideva podaljšanje jamstva pri izbiri popravila. Proizvajalci bodo morali omogočiti popravila določenih izdelkov ter objavljati okvirne cene popravil. Cilj zakona je izboljšati informiranost in zaščito potrošnikov ter spodbuditi trajnostno potrošnjo.

Preberi več>>

 

Napovednik izobraževanj
Marec 2025
18. in 20. marec: Šola za ponudnike – prenovljen program
25. in 26. marec: 9. Dnevi prakse javnih naročil
April 2025
3. april: Kako pravilno izvesti javno naročilo s področja splošne nabave I – praktična delavnica
7. in 9. april: Šola za naročnike: Poglobljeno znanje za učinkovito izvedbo javnih naročil
10. april: Kako izkoristiti ESG poročanje za konkurenčno prednost – obvezni in neobvezni standardi poročanja v vrednostnih verigah
17. april: Javna naročila za začetnike
Maj 2025
6. maj: Strokovnjak za oddajo javnih naročil
14. maj: Kako pripraviti dobro razpisno dokumentacijo v postopkih javnega naročanja – praktična delavnica
21. maj: Kako z vključevanjem deležnikov preprečiti ESG tveganja in izgubo poslov ter jih spremeniti v priložnosti
27. maj: Kaj mora obsegati predmet javnega naročila?
27. maj: Kako pravilno izvesti javno naročilo s področja gradenj – praktična delavnica

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

Poiščite svoj predpis>>

Vodenje v komunikaciji
Letošnja tema 22. konference PRO PR je “Vodenje v komunikaciji”. Na konferenci bodo svoje poglede na področju odnosov z javnostmi delili priznani strokovnjaki: Gordana Kovačević, predsednica Ericssona Nikola Tesla (Hrvaška), Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d. (Slovenija), Christoph Shoefboeck, predsednik uprave Erste banke (Hrvaška) in Branko Mitrović, izvršni direktor podjetja One Crna Gora. Poseben poudarek bo na vodstvenih izkušnjah v javnih odnosih, ki jih bo predstavila Nataša Trslić Štambak, generalna direktorica za regijo CEE v podjetju Grayling (Hrvaška), v pogovoru z Gergelyjem Abrahamom, direktorjem za korporativne odnose v vzhodni Evropi pri Diageo (Madžarska).

Konferenca, ki jo podpirata Primorsko-goranska županija in mesto Crikvenica, bo gostila 22 medijskih predstavnikov iz regije in 32 govorcev iz osmih držav, ki bodo delili svoje znanje in izkušnje.

 

PRO PR konferenca bo potekala od 3. do 6. aprila 2025 v Hotelu Katarina v Selcah na Crikveniški rivieri.

Radi bi se vam zahvaliti za vso vašo podporo prejšnji konec tedna ter skozi celotno kampanjo, za deljenje naše pobude, zbiranje podpisov v živo ter za neutrudne pogovore z znanci o pomenu reproduktivnih pravic. Pokazali smo, kako močna je naša skupnost in kako pomenljivo je naše gibanje.

Prejšnji konec tedna smo zbrali 20.000 podpisov, skupaj z vašo pomočjo pa smo vse skupaj dosegli 1.170.000 podpisov. Zdaj potrebujemo le še zadnjih 30.000 podpisov, preden oddamo našo pobudo Evropski komisiji.

Naše ekipe prostovoljcev so bile prisotne v 20 državah in zbirale podpise na več kot 90 različnih dogodkih!

V Romuniji so prostovoljci zbirali podpise v 9 različnih mestih, pogovarjali so se s študenti, starejšimi in mladimi družinami. Naši prostovoljci na Nizozemskem so bili z našimi transparenti in letaki prisotni na enem največjih protestov za reproduktivne pravice. Naša ekipa v Sloveniji pa je podpise zbirala na stojnicah in dogodkih na več kot 20 lokacijah.

Iskreno smo hvaležni za vašo neutrudno pomoč! Skupaj smo močnejši in le kot skupnost lahko zaščitimo naše pravice. <3

Z ljubeznijo,
Ekipa My Voice, My Choice

V svetu, ki v živo spremlja genocid, podnebne katastrofe, revščino, lahkoto in nasilje, tematike za dokumentarne filme nikoli ne zmanjka. Kot nikoli ne zmanjka dela organizacijam za človekove pravice, kot je Amnesty International – naša največja želja je, da nekoč ne bi imeli več dela ter da bi bile pravice vseh ljudi spoštovane in cenjene, vendar vemo, da gre za horizont, ki bo vedno malo pred nami.

Jutri, 12. marca, se začenja Festival dokumentarnega filma, ki bo tudi letos ponudil pester in razburljiv filmski program. Na platno bo preslikal svet, ki ga trenutno živimo – med drugim nas bo odpeljal od genocida in apartheida v Palestini, vojne v Ukrajini, toksične moškosti in ogrožanja pravic žensk, pa vse do pogleda nazaj v kolonializem.

Naša tričlanska žirija Amnesty International bo že tradicionalno na festivalu izbrala najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic. V tekmovalnem sklopu je letos pet filmov, ki vsak zase in vsi skupaj tvorijo bistvo pomena človekovih pravic, med njimi pa je tudi z oskarjem nagrajeni film Edina zemlja (angl. No other land).

 

Spoznajte žirijo slovenske Amnesty International

  • Primož Bezjak, igralec in performer;
  • Maja Prettner, filmska režiserka;
  • Nemanja Vojinović, srbski režiser.

 

Vabimo vas, da se nam pridružite pri ogledu izjemnih zgodb in skupaj z nami podprete filmske ustvarjalce_ke, ki s svojo umetnostjo razkrivajo resnice, ki jih svet ne sme prezreti.

Danes je mednarodni dan žensk. Tokrat smo ga v slovenski Amnesty International obeležile z osveščevalno akcijo.

Na kipe v Ljubljani in Mariboru smo obesile sporočila, ki opozarjajo na neenakost med spoli in na to, kako vseprisotna je nevidnost žensk in kako so ženske na številnih področjih še vedno potisnjene na rob družbe.

Spomeniki so odraz vrednot družbe. Z akcijo jih na mednarodni dan žensk simbolno dopolnjujemo in opozarjamo na to, da je enakost spolov še vedno nedosežen cilj.

 

Boj za enakopravnost se nadaljuje in danes vidimo, da je neprestano prizadevanje za univerzalno spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi bistvenega pomena in edino zagotovilo, da poskusi omejevanja dosežene svobode ter spodkopavanja enakopravnosti ne bodo uspeli.

 

Pravice žensk po svetu

Direktorica globalne Amnesty International Agnès Callamard je pred 8. marcem opozorila na trend nazadovanja pravic žensk po vsem svetu: »V letu 2025 ni mogoče dovolj poudariti pomena mednarodnega dneva žensk. Ne ukvarjamo se več z nedokončanimi prizadevanji na področju enakopravnosti in pravičnosti, ampak se pripravljamo na upor zoper nazadovanje in vse številnejše napade na naše pravice. Agresivni patriarhalni pohod predsednika Trumpa in drugih mogotcev zoper pravice in telesno avtonomijo žensk ter spolno raznolikih oseb že kaže uničujoče posledice, ne zgolj v Združenih državah Amerike ampak po celem svetu. Že nekaj let gibanja, ki nasprotujejo enakopravnosti vseh ljudi, spletkarijo, kako zavrteti čas nazaj k prevladi patriarhalnega zatiranja.«

 

Nasilje nad ženskami

Na mednarodni dan žensk ne smemo pozabiti tudi na žrtve nasilja na podlagi spola. Opozarjamo, da je v Evropi vsaka tretja ženska starejša od 15 let že doživela fizično in/ali spolno nasilje. Temeljni vzroki za nasilje na podlagi spola so patriarhalne in škodljive spolne norme in stereotipi.

Izobražujte se o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty. Za vas smo pripravili dva spletna tečaja ter druge poučne in zanimive vsebine. Kliknite tukaj.