Ali smo kot pravniška stroka pripravljeni priznati pretekle napake?

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Avgust 2026, številka 31 / letnik XXIII.

> Ali smo kot pravniška stroka pripravljeni priznati pretekle napake?
Prej ali slej se vsaka država, ki jo vodi vladavina prava, sooči z vprašanjem, ali je pripravljena kritično oceniti delovanje svojih struktur moči, ki je bilo dolga leta samoumevno ali celo nujno. Takšen nadzor ni izraz nezaupanja v državo, temveč dokaz njene pravne in demokratične zrelosti.

 

Država, ki si upa preiskovati lastne napake, krepi zaupanje v pravo in pravno državo. Država, ki se boji preiskave, še posebej če bi lahko razkrila neprijetna dejstva, tvega, da bo dvome o pravilnosti svojih dejanj prenesla na prihodnje generacije.
POLETNI IZBOR IZ PRAVNE PRAKSE
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Meje sodnega nadzora nad diskrecijsko presojo Sodnega sveta pri hitrejšem napredovanju sodnika
Vrhovno sodišče je s sodbo U 9/2025-8 zavrnilo tožbo sodnice zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je ta zavrnil predlog za njeno hitrejše napredovanje v plačnih razredih in predlog za obnovo postopka. Odločba potrjuje in dodatno izostri ustaljeno stališče o naravi diskrecijske pravice Sodnega sveta pri odločanju o napredovanju sodnikov ter o omejenem obsegu sodnega preizkusa take odločitve v upravnem sporu. Osrednje vprašanje ni bilo, ali je sodnica dosegala nadpovprečnost, temveč kdo in v kakšnem obsegu to presoja – in kje so meje, ki jih Vrhovno sodišče pri nadzoru nad prostim preudarkom ne sme prestopiti.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O)
ZGD-1O ureja dva ločena, vsebinsko nepovezana sklopa. Prvi prenaša v slovenski pravni red Direktivo (EU) 2024/2810 o delniških strukturah z večkratno glasovalno pravico ter posodablja implementacijske sklice na direktivo o preprečevanju pranja denarja in na računovodske uredbe EU. Drugi sklop obsežno preoblikuje ureditev trajnostnega poročanja, ki jo je v ZGD-1 vpeljal ZGD-1L, in jo prilagaja spremenjenemu evropskemu okviru (t. i. omnibusni posegi v CSRD in CSDDD prek Direktive (EU) 2026/470). Ker se pretežni del učinkov razteza na poslovna leta 2027 in 2028, je za prakso ključno razumevanje prehodne ureditve iz 23. do 25. člena, ne le vsebine posegov v posamezne člene.
>> Razlage Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
»  glede določbe drugega odstavka 36. člena (primerjalnik), ki se nanaša na kriterije za odmero letnega dopusta,
»  glede določbe 1. točke IV. poglavja (primerjalnik), ki se nanaša na pogoje za delovanje sindikata,
»  glede določbe 5. točke drugega odstavka 36. člena (primerjalnik), ki se nanaša na odmero letnega dopusta iz naslova psihičnih obremenitev.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1291 – 1324/2026
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
dr. Anže Burger:
Socialna kapica
NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

/by

Volilna pravica tujcev: fetišizem zgrešenih pravnih premis

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Julij 2026, številka 30 / letnik XXIII.

> Volilna pravica tujcev: fetišizem zgrešenih pravnih premis
Pravna mreža za varstvo demokracije, Zagovornik načela enakosti in Varuhinja človekovih pravic imajo glede sprejete novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M, EPA: 0092-X) o odvzemu aktivne volilne pravice za tujce iz tretjih držav na lokalni ravni golo procesno in tehnično-procesno prav z vidika ustaljene ustavnosodne doktrine o širjenju ustavnih pravic, vendar pa je prav to tisto, kar je mogoče in treba ovreči z močjo ustavnega argumenta višjega reda.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Poletni izbor iz Pravne prakse
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZPIZ-2O
POLETNI IZBOR IZ PRAVNE PRAKSE

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Prospektivna analiza vzročnosti pri opustitvenih ravnanjih države
Sodba II Ips 1/2025 zaostruje merila za pripis odgovornosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS) v primerih, ko naj bi škoda izvirala iz opustitve dolžnih preiskovalnih ravnanj policije. Oškodovancu je bila ukradena toplotna črpalka; kazenski postopek zoper identificiranega osumljenca se je končal z oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov, oškodovanec pa premoženjskopravnega zahtevka v pravdi ni uveljavljal. Zatem je od države zahteval odškodnino, ker naj bi bila kriminalistična preiskava opravljena pomanjkljivo in neučinkovito, s čimer je bil onemogočen uspešen pregon storilca. Sodišči prve in druge stopnje sta soglasno ugotovili protipravnost policijskega ravnanja – od nezavarovanja mehanskih sledi in sledi obuval prek opustitve zasega telefona in pridobivanja telekomunikacijskih podatkov do ogleda, ki ga je opravil zgolj en policist. Razhajali sta se le glede vzročne zveze: prvostopenjsko sodišče jo je zanikalo, drugostopenjsko pa je zavzelo stališče, da že sama okoliščina, da bi strokovno pravilna preiskava oškodovanca postavila v boljši položaj, zadostuje za pripis škode.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Količnik rasti cen prehrambnih izdelkov
za obdobje januar-junij 2026 je 1,003, znesek regresa za prehrano med delom za obdobje julij-december pa 6,39 eura na dan
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1258 – 1290/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

/by

Izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi: v EU tega ne smemo dovoliti!

Pred tednom dni smo v Amnesty opozorili, da izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.

Luksemburg, Irsko in vse ostale članice EU smo pozvali k temu, da zaustavijo prodajo izraelskih obveznic v EU: v nasprotnem namreč tvegajo sodelovanje v genocidu.

Zakaj smo posebej izpostavili Luksemburg in Irsko?

Če želi Izrael svoje obveznice prodajati v Evropi, potrebuje članico EU, ki program prodaje obveznic gosti. Potem ko je Združeno kraljestvo leta 2021 izstopilo iz EU, je vlogo »članice gostiteljice« prevzela Centralna banka Irske. Izraelu je to omogočilo dostop do trga EU.

Po pritisku javnosti in protestih na Irskem je Izrael leta 2025 zaprosil za premik obveznic v Luksemburg, ki je to odobril in tako so se obveznice lahko prodajale kupcem v EU še eno leto. Od septembra 2025 z izraelskimi obveznicami upravlja luksemburški finančni nadzorni organ in jih ponuja v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

V Amnesty International smo Luksemburg pozvali, naj zavrne podaljšanje prodaje izraelskih obveznic.  Zelo smo veseli, da so iz te države dva dni kasneje sporočili, da prodaje ne bodo obnovili!

 

Izraelu ne smemo pomagati zbirati denarja, ki se lahko porabi za nadaljevanje genocida

Morda niste vedeli:

  • Proračun izraelske vojske se je od leta 2022 do leta 2024 povečal s 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda na 8,3 odstotka.
  • Med leti 2023 in 2025 je izraelska vlada s prodajo izraelskih obveznic letno v povprečju zbrala 2,4 milijarde ameriških dolarjev.
  • Izraelske obveznice je leta 2023 ponudila kot priložnost, da se »podpre Izrael v vojni«.

Kot je izpostavil Steve Cockburn, regionalni direktor za Evropo pri Amnesty International:

»Izrael je vse bolj odvisen od tujih vlaganj, da zagotovi financiranje genocida, apartheida in nezakonite okupacije ter omogoča zločine, ki jih izvaja nad palestinskim prebivalstvom. Izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.«

V genocidu so bile pobite celotne družine, porušena civilna infrastruktura, vključno z bolnicami in šolami, 90 odstotkov prebivalstva je bilo prisilno razseljenih s svojih domov, ki so sedaj le ruševine in prah.

In ne pozabimo: genocid se nadaljuje tudi prav v tem trenutku, ko berete te vrstice.

Foto: Akcija Amnesty Irske 15. julija 2026 pred irskim parlamentom proti prodaji izraelskih obveznic v Evropi. @ Amnesty International Irska

/by

Ob robu svetovnega nogometnega prvenstva

Bliža se finale moškega svetovnega nogometnega prvenstva. Še preden se je začelo, smo v Amnesty opozarjali na kršitve v državah gostiteljicah, med drugim zlasti tudi na smrtonosne akcije ameriške agencije ICE. Ta Služba za priseljevanje in carine je postala znana po vsem svetu zlasti po brutalnih, grobih aretacijah ljudi s priseljenskim poreklom in smrtih, ki jih je zagrešila.

Julija sta v manj kot tednu dni pod streli ICE ugasnili dve življenji: prejšnji teden Lorenza Salgade Arauja (izvorno iz Mehike, ki zdaj preučuje pravne ukrepe zoper ICE) in v ponedeljek, 13. julija, 26-letnega Johana Sebastiana Guerrero, izvorno iz Kolumbije.

ICE je v drugem Trumpovem mandatu s tem ustrelila že enajstega človeka. Britanski Guardian navaja tudi izračun organizacij Human Rights Watch in Physicians for Human Rights, da je v prvih 500 dneh drugega Trumpovega mandata v pridržanju ICE umrlo 52 ljudi.

»Medtem ko so svet očarali izločilni boji, je ameriška vlada daleč od stadionov izvajala strašljiv val militariziranega nadzora nad priseljevanjem. Prizadetih je bilo desetine tisoče naših sosedov,« je dejal Daniel Noroña iz Amnesty International ZDA.

»Ne smemo dovoliti, da bi se to sistematično nasilje države gostiteljice svetovnega prvenstva “opralo” s športom in se pozabilo. Lorenzo Salgado Araujo in Johan Sebastian Guerrero bi morala biti še vedno živa,« je Noroña izjavil za skupno sporočilo za javnost povezave Sport & Rights Alliance.

Amnesty je partnerica te povezave, katere misija je promoviranje pravic in blaginje tistih, ki so v nevarnosti, da so njihove pravice kršene v povezavi s športnimi dogodki.

 

Najbolj vključujoče svetovno prvenstvo?

Sport & Rights Alliance opozarja tudi, da so stroge in včasih diskriminatorne vizumske politike ameriške vlade oteževale potovanja igralcev in zapirale vrata številnim navijačem, delavcem in družinam – kljub obljubi Fife o »najbolj vključujočem« svetovnem prvenstvu v zgodovini. Ob vrsti bolj ali manj znanih primerov naj povzamem ta:

Mimogrede, morda ste zasledili, da je branjenje vratarja Zelenoortskih otokov tako navdušilo španskega biologa Jesusa Ortea, da je po njem poimenoval morskega polža, ki ga je odkril na Karibih.

Take vrste bi morale biti ne-športne novice, o katerih bi se poročalo ob robu svetovnega prvenstva, ne pa o streljanju ICE ali tem, da si številni navijači iz LGBTQI+ skupnosti v skrbi za svojo varnost niso upali odpotovati v ZDA …
/by

Srebrenica

Srebrenica – opomin, ki ga človeštvo ne sme nikoli preslišati

11. julij ni le datum. Je dan spomina, bolečine in opomina, da sovraštvo, nestrpnost in molk lahko vodijo v nepredstavljive tragedije. Danes mineva 31 let od genocida v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov.

Srebrenica ni le zgodba Bosne in Hercegovine. Je zgodba Evrope. Je rana človeštva, ki še danes boli matere, žene, otroke in vse tiste, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih najbližjih. Za vsako številko stoji ime, obraz in življenje, ki je bilo nasilno prekinjeno. Mnoga grobišča so bila odkrita šele leta po vojni, številne družine pa so svoje ljubljene lahko pokopale šele po dolgotrajnih identifikacijah.

Spomin na Srebrenico je danes še posebej pomemben tudi zato, ker opozarja, kako hitro lahko propaganda, sovražni govor in razčlovečenje drugega pripravijo teren za nasilje. Genocid se ni zgodil čez noč. Nastajal je v ozračju strahu, politične manipulacije in mednarodne pasivnosti. Prav zato Srebrenica ostaja simbol odgovornosti – odgovornosti držav, institucij in posameznikov, da pravočasno prepoznajo znake množičnih zločinov.

V spominskem centru v Potočarih se vsako leto zberejo preživeli, svojci žrtev, predstavniki držav in mednarodne skupnosti. Tam potekajo pogrebi novo identificiranih žrtev, ki še vedno prihajajo na dan iz množičnih grobišč. Ti prizori znova in znova potrjujejo, da rana Srebrenice še ni zaceljena in da resnica, pravičnost ter dostojanstven spomin ostajajo nujni za vsako družbo, ki želi graditi mir.

Srebrenica je opomin. Zato je dolžnost vseh generacij, da o njem govorijo. Le tako lahko preprečimo, da bi se zgodovina ponovila. Spomin na Srebrenico ni le poklon žrtvam, temveč tudi zaveza prihodnosti – da se takšna tragedija nikoli več ne sme zgoditi nikjer na svetu.

tekst: Barbara Novak

foto: Jasmin Spahić

 

 

 

 

 

 

/by

Spominjamo se, da se poklonimo mrtvim in da ščitimo žive

100 posnetkov pričevanj, v bosanščini in angleščini, preživelih žrtev genocida v Srebrenici, predmeti, ki so ostali za ubitimi … priročnik za učitelje srednjih šol in gimnazij o genocidu v Srebrenici leta 1995. Vsakoletni filmski festival, kratki animirani filmi, umetniške rezidence …

Spominjanje pomeni življenje in pomeni zaščito.

Ohranjanje spomina pomeni kljubovanje in aktivno zoperstavljanje potvarjanjem zgodovine in slavljenju zločinov. Vsako leto še vedno v Potočarih 11. julija pokopljejo na novo odkrite, najdene, identificirane. Beli nišani, nagrobni kamni vztrajno polnijo mozaik globokega reza, ki ga je za vedno pustil genocid, ki so ga izvršile enote bosanskih Srbov v “varnem območju pod zaščito Združenih narodov” v Srebrenici.

Resolucija Generalne skupščine ZN, sprejeta 23. maja 2024, ni zgolj določila 11. julij za vsakoletni mednarodni dan, ko se svet spomni na srebreniški genocid. Obsodila je tudi vse poskuse zanikanja in pozvala države mednarodne skupnosti, naj ohranijo vedenje o zgodovinskih dejstvih, vključno skozi izobraževalni sistem in s pripravo primernih izobraževalnih programov, da se prepreči zanikanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev o srebreniškem genocidu.

V Spominskem centru Potočari tako pozivajo tudi slovenske ustanove, Zavod za šolstvo in pristojna ministrstva ter izobraževalne institucije, naj zagotovijo, da bodo tudi prihodnje generacije izvedele za hudodelstva, ki so se zgodila. Le tako se lahko krepi skupna odpornost družb in zahteva po reparacijah za žrtve, odgovornosti in kaznovanosti storilcev. Končanje nekaznovanosti izvrševalcev genocida je najboljša uresničitev zaveze Nikoli več, ki danes odmeva tako prazno.

V Amnesty International Slovenije se pridružujemo pozivu bosanskih kolegov in kolegic, da postane obravnava genocida v Srebrenici reden in obvezen del šolskih vsebin o človekovih pravicah, mednarodni skupnosti in svetovnem pravnem redu.

8.372 dečkov in mokih ubitih v genocidu v Srebrenici. Nikoli ne bomo pozabili.

 

Julija 1995 so enote Vojske bosanskih Srbov napadle Srebrenico v Bosni in Hercegovini, ki je bila razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov. Med 10. in 11. julijem 1995 so zajeli več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov, ki jih je nato Vojska bosanskih Srbov usmrtila – kljub prisotnosti mirovnih enot Združenih narodov.

/by

Od publicitete do profiliranja: javni registri v digitalni dobi

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Julij 2026, številka 27 / letnik XXIII.

> Od publicitete do profiliranja: javni registri v digitalni dobi
V zadnjih letih se ob digitalizaciji javnih evidenc vse pogosteje odpira vprašanje razmerja med načelom javnosti in pravico do zasebnosti. Namen javnih registrov je tradicionalno zagotavljanje pravne varnosti in varstva tretjih oseb, vendar se je tehnološko okolje, v katerem ti registri delujejo, bistveno spremenilo.

 

Današnji javni podatki niso več dostopni zgolj posameznikom, ki jih aktivno iščejo, temveč postajajo del digitalnega okolja, ki omogoča avtomatizirano zbiranje, povezovanje, profiliranje in analizo podatkov.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZPIZ-2O

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Začetek javne razprave o nacionalnem demografskem skladu
Ministrstvo za finance je po zaključku medresorskega usklajevanja uradno predložilo v javno obravnavo dolgo pričakovani predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu, ki prinaša korenito strukturno preobrazbo upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije. Primarni cilj predlagane zakonodaje je vzpostavitev centraliziranega in dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo s pomočjo donosov od državnega premoženja aktivno sofinanciral pokojninsko blagajno, oskrbo starejših ter demografsko oziroma družinsko politiko. Predlog predvideva likvidacijo ali pripojitev nekaterih ključnih državnih stebrov ter prenos upravljavskih upravičenj, kar odpira številna vprašanja glede korporativnega upravljanja, ustavnih okvirov lastnine javnih blagajn in skladnosti z mednarodnimi smernicami.

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Razmejitev med dejanskim in pravnim vprašanjem pri ugotavljanju vsebine pogodbenih zavez
Sklep Vrhovnega sodišča III Ips 12/2024 se dotika enega temeljnih razmejitvenih vprašanj civilnega procesnega prava: kdaj sodišče ugotavlja dejansko stanje in kdaj uporablja materialno pravo. Odgovor na to vprašanje ni zgolj teoretičen, saj neposredno določa, katera pravila veljajo za trditveno gradivo strank. Za dejanske navedbe namreč veljajo pravila o prekluziji, medtem ko za pravna naziranja načelo iura novit curia sodišču nalaga uporabo prava po uradni dolžnosti ne glede na trenutek, ko stranka nanj opozori.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zadržanje izvrševanja nekaterih členov Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (sklep US)
Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-75/26, z dne 18.6.2026 odločilo, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje prvega in del tretjega odstavka 35. člena, 19. in 19.a točke prvega odstavka 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka 48. člena ZEPI z učinkom od 9.8.2026 ter del četrte alineje osmega odstavka, devetega in desetega odstavka 35. člena, 20.a točke prvega odstavka 46. člena in del 12. točke prvega odstavka 48. člena ZEPI z učinkom od 3.7.2026.
>> Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti
za šestmesečno obdobje, ki se je začelo 1. julija znaša 10,40 odstotka.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1101 – 1151/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
Začetek veljavnosti ali uporabe
Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

/by

Transparentnost plač: nova paradigma evropskega delovnega prava?

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Julij 2026, številka 26 / letnik XXIII.

 

> Transparentnost plač: nova paradigma evropskega delovnega prava?
Transparentnost plač ni več zgolj vprašanje dobre kadrovske politike, temveč postaja pravna obveznost. Direktiva (EU) 2023/970 uvaja sklop mehanizmov, namenjenih zmanjševanju plačilne vrzeli med spoloma ter povečanju transparentnosti pri določanju plač, s tem pa posega v področje določanja, razkrivanja in preverjanja plač pri delodajalcih.

 

Države članice so morale direktivo prenesti do 7. junija 2026.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve Zakona o sodiščih (ZS-1)

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Po zmanjšanju števila resorjev sledi konsolidacija direktoratov v slovenskih ministrstvih
Vlada Republike Slovenije je 26. junija 2026 na 3. dopisni seji sprejela Uredbo o organih v sestavi ministrstev ter spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, s katero je uskladila število in vrste direktoratov z novo strukturo 14 ministrstev. Spremembe so neposredna posledica novel Zakona o Vladi in Zakona o državni upravi, ki sta zmanjšali število ministrstev z 19 na 14 in povzročili prenose delovnih področij med resorji. Sedanje spremembe pa zahtevajo hitro prilagoditev notranjih aktov ministrstev do 18. julija 2026.

 

ZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Valorizacija prejete denarne socialne pomoči pri omejitvi dedovanja
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 67/2025 odgovorilo na vprašanje, ali se vrednost prejete denarne socialne pomoči pri omejitvi dedovanja po 128. členu Zakona o dedovanju (ZD) usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. Odgovor je odklonilen: niti ZD niti Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ne dajeta podlage za valorizacijo prejete pomoči, zato dediči odgovarjajo zgolj do nominalnega zneska izplačanih sredstev.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov
Državni zbor Republike Slovenije je na seji sprejel Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov (ZIUVSBP), s katerim se v slovenski pravni red neposredno aplicira ključni del novega evropskega Pakta o migracijah in azilu. Za slovenske pravnike in organe pregona ta novost prinaša bistveno širša pooblastila pri obdelavi biometričnih in osebnih podatkov tujcev, obenem pa naslavlja perečo problematiko sekundarnih migracij znotraj EU in poostruje varnostne preverbe na zunanjih in notranjih mejah. >> Več
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1043 – 1100/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

/by

Kako Informacijski pooblaščenec s preširokim varstvom zasebnosti zapira vrata sodišč in meša ustavne koncepte

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Junij 2026, številka 25 / letnik XXIII.

 

>> Kako Informacijski pooblaščenec s preširokim varstvom zasebnosti zapira vrata sodišč in meša ustavne koncepte
Transparentnost delovanja državnih organov in nadzor nad izvajanjem javne oblasti sta temeljna postulata, aksioma sodobne ustavne demokracije. V slovenskem ustavnem redu sta ta postulata utrjena z dvema komplementarnima (!) pravicama: splošno pravico do dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena URS) in posebnim (specialnim) ustavnim načelom javnosti sojenja (24. člen URS).

 

A namesto da bi ti dve določbi delovali vzajemno, v funkcionalnem ravnovesju ter krepili zaupanje v pravno državo in sodstvo, se v administrativni praksi zdaj očitno dogaja še proces njunega umetnega zoperstavljanja ene drugi.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve Zakona o sodiščih (ZS-1)

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Začetek stečajnega postopka in tek priposestvovalne dobe
Vrhovno sodišče je v dopuščenem revizijskem postopku obravnavalo doslej neenotno rešeno vprašanje razmerja med priposestvovanjem nepremičnine in začetkom stečajnega postopka nad njenim zemljiškoknjižnim lastnikom. Bistvo dileme je, ali objava oklica o začetku stečajnega postopka sama po sebi prekine tek priposestvovalne dobe oziroma odpravi dobrovernost lastniškega posestnika, ki je pravno sekundo pred začetkom stečajnega postopka že izpolnjeval pogoje iz 28. člena in drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Senat je revizijo tožene stranke zavrnil in sprejel jasno doktrinarno stališče: začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika ni ovira za nadaljnji tek priposestvovalne dobe, če pogoji za priposestvovanje na ta dan še niso bili izpolnjeni.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 980 – 1042/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by