Srebrenica – opomin, ki ga človeštvo ne sme nikoli preslišati

11. julij ni le datum. Je dan spomina, bolečine in opomina, da sovraštvo, nestrpnost in molk lahko vodijo v nepredstavljive tragedije. Danes mineva 31 let od genocida v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov.

Srebrenica ni le zgodba Bosne in Hercegovine. Je zgodba Evrope. Je rana človeštva, ki še danes boli matere, žene, otroke in vse tiste, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih najbližjih. Za vsako številko stoji ime, obraz in življenje, ki je bilo nasilno prekinjeno. Mnoga grobišča so bila odkrita šele leta po vojni, številne družine pa so svoje ljubljene lahko pokopale šele po dolgotrajnih identifikacijah.

Spomin na Srebrenico je danes še posebej pomemben tudi zato, ker opozarja, kako hitro lahko propaganda, sovražni govor in razčlovečenje drugega pripravijo teren za nasilje. Genocid se ni zgodil čez noč. Nastajal je v ozračju strahu, politične manipulacije in mednarodne pasivnosti. Prav zato Srebrenica ostaja simbol odgovornosti – odgovornosti držav, institucij in posameznikov, da pravočasno prepoznajo znake množičnih zločinov.

V spominskem centru v Potočarih se vsako leto zberejo preživeli, svojci žrtev, predstavniki držav in mednarodne skupnosti. Tam potekajo pogrebi novo identificiranih žrtev, ki še vedno prihajajo na dan iz množičnih grobišč. Ti prizori znova in znova potrjujejo, da rana Srebrenice še ni zaceljena in da resnica, pravičnost ter dostojanstven spomin ostajajo nujni za vsako družbo, ki želi graditi mir.

Srebrenica je opomin. Zato je dolžnost vseh generacij, da o njem govorijo. Le tako lahko preprečimo, da bi se zgodovina ponovila. Spomin na Srebrenico ni le poklon žrtvam, temveč tudi zaveza prihodnosti – da se takšna tragedija nikoli več ne sme zgoditi nikjer na svetu.

tekst: Barbara Novak

foto: Jasmin Spahić