Prispevki

Srebrenica – opomin, ki ga človeštvo ne sme nikoli preslišati

11. julij ni le datum. Je dan spomina, bolečine in opomina, da sovraštvo, nestrpnost in molk lahko vodijo v nepredstavljive tragedije. Danes mineva 31 let od genocida v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov.

Srebrenica ni le zgodba Bosne in Hercegovine. Je zgodba Evrope. Je rana človeštva, ki še danes boli matere, žene, otroke in vse tiste, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih najbližjih. Za vsako številko stoji ime, obraz in življenje, ki je bilo nasilno prekinjeno. Mnoga grobišča so bila odkrita šele leta po vojni, številne družine pa so svoje ljubljene lahko pokopale šele po dolgotrajnih identifikacijah.

Spomin na Srebrenico je danes še posebej pomemben tudi zato, ker opozarja, kako hitro lahko propaganda, sovražni govor in razčlovečenje drugega pripravijo teren za nasilje. Genocid se ni zgodil čez noč. Nastajal je v ozračju strahu, politične manipulacije in mednarodne pasivnosti. Prav zato Srebrenica ostaja simbol odgovornosti – odgovornosti držav, institucij in posameznikov, da pravočasno prepoznajo znake množičnih zločinov.

V spominskem centru v Potočarih se vsako leto zberejo preživeli, svojci žrtev, predstavniki držav in mednarodne skupnosti. Tam potekajo pogrebi novo identificiranih žrtev, ki še vedno prihajajo na dan iz množičnih grobišč. Ti prizori znova in znova potrjujejo, da rana Srebrenice še ni zaceljena in da resnica, pravičnost ter dostojanstven spomin ostajajo nujni za vsako družbo, ki želi graditi mir.

Srebrenica je opomin. Zato je dolžnost vseh generacij, da o njem govorijo. Le tako lahko preprečimo, da bi se zgodovina ponovila. Spomin na Srebrenico ni le poklon žrtvam, temveč tudi zaveza prihodnosti – da se takšna tragedija nikoli več ne sme zgoditi nikjer na svetu.

tekst: Barbara Novak

foto: Jasmin Spahić

 

 

 

 

 

 

100 posnetkov pričevanj, v bosanščini in angleščini, preživelih žrtev genocida v Srebrenici, predmeti, ki so ostali za ubitimi … priročnik za učitelje srednjih šol in gimnazij o genocidu v Srebrenici leta 1995. Vsakoletni filmski festival, kratki animirani filmi, umetniške rezidence …

Spominjanje pomeni življenje in pomeni zaščito.

Ohranjanje spomina pomeni kljubovanje in aktivno zoperstavljanje potvarjanjem zgodovine in slavljenju zločinov. Vsako leto še vedno v Potočarih 11. julija pokopljejo na novo odkrite, najdene, identificirane. Beli nišani, nagrobni kamni vztrajno polnijo mozaik globokega reza, ki ga je za vedno pustil genocid, ki so ga izvršile enote bosanskih Srbov v “varnem območju pod zaščito Združenih narodov” v Srebrenici.

Resolucija Generalne skupščine ZN, sprejeta 23. maja 2024, ni zgolj določila 11. julij za vsakoletni mednarodni dan, ko se svet spomni na srebreniški genocid. Obsodila je tudi vse poskuse zanikanja in pozvala države mednarodne skupnosti, naj ohranijo vedenje o zgodovinskih dejstvih, vključno skozi izobraževalni sistem in s pripravo primernih izobraževalnih programov, da se prepreči zanikanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev o srebreniškem genocidu.

V Spominskem centru Potočari tako pozivajo tudi slovenske ustanove, Zavod za šolstvo in pristojna ministrstva ter izobraževalne institucije, naj zagotovijo, da bodo tudi prihodnje generacije izvedele za hudodelstva, ki so se zgodila. Le tako se lahko krepi skupna odpornost družb in zahteva po reparacijah za žrtve, odgovornosti in kaznovanosti storilcev. Končanje nekaznovanosti izvrševalcev genocida je najboljša uresničitev zaveze Nikoli več, ki danes odmeva tako prazno.

V Amnesty International Slovenije se pridružujemo pozivu bosanskih kolegov in kolegic, da postane obravnava genocida v Srebrenici reden in obvezen del šolskih vsebin o človekovih pravicah, mednarodni skupnosti in svetovnem pravnem redu.

8.372 dečkov in mokih ubitih v genocidu v Srebrenici. Nikoli ne bomo pozabili.

 

Julija 1995 so enote Vojske bosanskih Srbov napadle Srebrenico v Bosni in Hercegovini, ki je bila razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov. Med 10. in 11. julijem 1995 so zajeli več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov, ki jih je nato Vojska bosanskih Srbov usmrtila – kljub prisotnosti mirovnih enot Združenih narodov.