Vabimo vas, da se nam v torek, 18. marca, ob 17. uri pridružite na izobraževanju na temo pravice do vode za Rome.

Javili se vam bomo iz enega od romskih naseljih, kjer nam bodo prebivalci sami povedali, kako je živeti brez vode.

»Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli,« tako je svoje želje za prihodnost jeseni strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici. Ko smo družino obiskali februarja, so zjutraj na štedilniku v piskru talili sneg.

Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja.

Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva. Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.

Prijava udeležbe je obvezna, le tako boste pravočasno prejeli Zoom povezavo za spremljanje pogovora.  Kliknite za prijavo.

Predavanje je bilo sprva načrtovano za sredo, 19. marca, ob 18. uri. Če ste udeležbo načrtovali za ta termin, vas še posebej opozarjamo, da smo dan in uro spremenili – zaradi Festivala dokumentarnega filma, kjer v sredo podeljujemo nagrado za najboljši film, uro smo pa prilagodili, da bomo v naselju še ujeli dnevno svetlobo.  

Ostala spletna predavanja v letu 2025

• 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
• 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.

V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri organizirali predavanje in pogovor o izbrisu: 32 let s(r)amote.

V Sloveniji se je leta 1992 zgodila množična kršitev človekovih pravic, ki je zaznamovala življenja 25.671 ljudi.

Kaj je izbris? Kakšne so njegove posledice? Kako je živeti kot izbrisan_a?

Odgovore na vsa vprašanja nam bosta pomagala najti naša gosta aktivista za pravice izbrisanih, tudi sama izbrisana Irfan Beširević in Slavica Đuričić. Z nami bosta poleg znanja delila tudi svoji zgodbi. Predavanje in pogovor bo vodila direktorica AIS Nataša Posel.

Vabljeni, da se nam pridružite v živo v prostorih naše pisarne na Dunajski cesti 5 v Ljubljani ali preko spleta.

Kliknite za prijavo in prejeli boste več informacij in Zoom povezavo.

Učenje o človekovih pravicah, še posebej o kršitvah, kakršna je tudi izbris, je pomembno, saj nas opolnomoči in spodbudi k aktivnem sodelovanju v družbi. Z znanjem se lahko zoperstavimo diskriminaciji in podpremo pravičnost ter enakost za vse.

Poleg tega izobraževanje o človekovih pravicah spodbuja sočutje, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in skupnostmi, kar je ključno za mirno sobivanje v družbi.