> Instituti Evropskega javnega tožilstva odpirajo številna vprašanja
Kritično, tudi z vidika neodvisnosti in odgovornosti Evropskega javnega tožilstva (EJT) do institucij EU ter do držav članic, so bili v razpravi na mednarodni konferenci izpostavljeni nekateri instituti, še posebej pomen in vloga stalnih senatov ter vloga nadzorujočega evropskega tožilca, transparentnost delovanja, uporaba jezika, vloga kazenskega prava držav članic pri definiranju kraja storitve kaznivega dejanja in vloga kazenskega sodnika, ki bo poleg nacionalnega kazenskega prava moral uporabiti tudi pravo EU.

 

Z vidika pregona storilcev kaznivih dejanj iz pristojnosti EJT so bili izpostavljeni tudi primeri morebitnega oviranja kazenske preiskave, če bo pri preiskavi udeležena država članica, ki v okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT ne sodeluje. S statusnega in organizacijskega vidika je bila izpostavljena hibridna narava EJT, katerega delovanje je odvisno od držav članic, in nemožnost dostopa do informatizirane baze podatkov EJT za osebje na decentralizirani ravni, saj se po Uredbi 2017/1939/EU ne šteje za osebje EJT.

 

Nadaljevanje članka

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› IUS kolumna
› Strokovni članki
› Izbrano iz sodne prakse
› Novi zakoni
› Dobro je vedeti

 

NE SPREGLEJTE
Pregled vseh covidnih ukrepov

 

>> Sprejeta novela KZ-1I
Državni zbor je v petek sprejel obsežne spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, ki v slovensko kazensko materialno pravo prenašajo ureditve številnih direktiv EU ter konvencij Sveta Evrope in OZN. Novela med drugim določa pomembne nove inkriminacije na področjih trgovine z deli človeškega telesa in ponarejenih zdravil, na področju goljufij s finančnimi sredstvi, negotovinskimi plačilnimi sredstvi in finančnimi instrumenti.
>> Spremembe ZDT-1 glede imenovanj evropskih delegiranih tožilcev
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog novele Zakona o državnem tožilstvu, ki poenostavlja postopek izbire liste kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Hkrati daje večjo vlogo ministru za pravosodje, ki se mu podeljuje možnost, da lahko predlaga tudi kandidate, ki se niso prijavili na razpis, če ustrezajo pogojem. V prehodnih določbah novele ministrstvo predlaga začasno ureditev že imenovanih delegiranih tožilcev do imenovanja evropskega delegiranega tožilca v skladu z določbami novele.
>> Katere ukrepe predvideva predlog PKP10?
Vlada je pripravila predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19, s katerim naj bi omilili in odpravili posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Med ukrepi so tudi izredni dodatek za najranljivejše, delna povrnitev izgubljenega dohodka za samozaposlene, povrnitev stroškov delodajalcem za nakup hitrih testov in podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. S sprejemom se mudi, saj naj bi bili novi dodatki izplačani še letos, predvideno je tudi podaljšanje nekaterih ukrepov, ki se sicer letos iztekajo.

 

Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah
Odlok, ki velja od 19. novembra, določa začasne ukrepe za zavarovanje položaja strank in omogočanje odločanja organov v upravnih zadevah ter organe, na katere se nanašajo začasni ukrepi. Odlok med drugim omogoča vlaganje elektronskih vlog brez varnega elektronskega podpisa in omejuje možnost vlaganja (pisnih in ustnih) vlog pri organih, razen vlog, ki jih po področnih (materialnih) zakonih ni mogoče vložiti drugače kot pri organu. Odlok bo veljal tri mesece. >> Več
>> Spremembe Pravilnika o izvajanju mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2
Spremembe omogočajo hitrejši dostop do PCR-testa, s katerim se potrjuje okužba s koronavirusom. Po novem so tako do odvzema brisa za PCR-test brez napotitve upravičeni tudi pacienti, ki predložijo dokazilo o pozitivnem rezultatu hitrega antigenskega (HAG) testa za samotestiranje, in pacienti, ki izkažejo pozitiven rezultat testa HAG, opravljenega pri zasebnem izvajalcu. >> Več

 

Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

> Dedovanje zaščitene kmetije
Vrhovno državno tožilstvo je v postopku za varstvo zakonitosti zastavilo vprašanje, ali lahko sodišče, mimo ugotavljanja okoliščin iz drugega odstavka 14. člena in prvega odstavka 15. člena ZDKG, razglasi za prevzemnika kmetije dediča, ki se za prevzem zavzema, vendar pa v postopku jasno navede in izpove, da je prevzem pod pogoji sodne cenitve zanj preveliko breme in da tudi gospodarska zmožnost zaščitene kmetije tega ne omogoča.

 

Največja zbirka sodne prakse – že več kot 213.900 judikatov slovenskih sodišč

 

NOVI ZAKONI – OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO

> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS AlertZakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.