Narodni dom Maribor v boju za živo kulturo
Pet pred dvanajsto je!

Ste prisluhnili glasbi, ki je v ponedeljek, 12. aprila sredi dneva zazvenela po Mariboru z balkonov Rotovža in mariborskega gradu, pa na Poštni in Gosposki ulici? Ste opazili Jurčka, ki se je iz samevajočega turističnega vlakca prelevil v mobilni koncertni oder in mariborskim ulicam poklanjal ritme vrhunskih tolkalcev? Ste se vprašali, zakaj je bil ta zven drugačen, kot smo ga zadnje mesece vajeni? Odgovor je preprost: zato, ker ste glasbi prisluhnili – v živo!

Kdaj ste ji nazadnje? Vse od lanskega Festivala Lent in Festivala Maribor v mestu ni koncertov. Vse od lanske jeseni smo se morali ljubitelji glasbe zadovoljiti zgolj s posnetki.

V Narodnem domu Maribor pravimo: »Dovolj je! Skrajni čas je za odpiranje dvoran, za takšne rešitve, ki bodo tudi v zaostrenih razmerah glasbenim in drugim kulturnim ustvarjalcem omogočale delovanje, ljudem pa obiskovanje kulturnih prireditev.
Seveda varno, brez nevarnosti za širjenje bolezni, z vsemi potrebnimi ukrepi.«

Da se da, smo dokazali prav z lanskoletnima Festivalom Lent in Festivalom Maribor. Nato pa smo morali vse dobre in preverjeno varne ter učinkovite rešitve pospraviti v predale in znova prenehati z delovanjem.

Ne glede na prepovedi in težave v Narodnem domu nismo mirovali vse od prvega trenutka krize, o čemer potrjujejo uspešni in odmevni Koncerti na turnu, novo gledališče Teater na kulnu z odmevno premiero Svet’ večer, razmeram prirejeni festival Vilinsko mesto, predvsem pa najuspešnejši in najodmevnejši cikel kulturnih prireditev na medmrežju, Awwwditorij, katerega obisk je daleč presegel vse podobne projekte v Sloveniji, saj smo oglede šteli v stotisočicah, gledalce pa našli v kar petindvajsetih državah po vsem svetu! Velikanski uspeh. A vemo: to ni dovolj.

Če želimo, da slovenska umetnost in ustvarjalnost ne zamreta, če želimo, da slovenski kulturni sektor preživi, se morajo vrniti prireditve z občinstvom. Nemudoma. Skrajni čas je – pet pred dvanajsto!

Zato ta naša akcija:
kot nadaljevanje našega zgoraj opisanega kriznega delovanja in iskanja rešitev – našega boja za kulturo, ki ga izvajamo pod sloganom Kultura živi!;
kot nujna posledica nevzdržnih razmer na področju kulture in opomin državnim institucijam, ki so v času največje krize v samostojni Sloveniji kulturo preprosto zbrisale s svojih agend;
kot žarek upanja za vse glasbene ustvarjalce, odrske tehnike, ozvočevalce, lučkarje in druge podporne poklice ter seveda našo zvesto publiko;
kot simbolični uvod v letošnji Festival Lent, za katerega že s polno paro delamo v pričakovanju da ga bomo lahko izvedli. Da to znamo in zmoremo narediti varno in brez tveganj, smo že dokazali. Zdaj nam ostaja le še upanje, da bodo to opazili tudi pristojni in bomo lahko končno spet opravljali svoje poslanstvo.

Ponedeljkovi opoldanski zvoki na ulicah in trgih našega zaprtega mesta torej niso zabava. Niso koncerti. So dramilo in opozorilo. Ker ne želimo tarnati. Ker vemo, da pisanje pisem, opozarjanje in pritoževanje na socialnih omrežjih niso dovolj. Ker se je za kulturo treba boriti.
Pet pred dvanajsto je!

Nastopali so:
– Trobilni kvintet BBS – balkon Pokrajinskega muzeja
– Borut Mori – balkon vogal Slovenska – Gosposka ulica
– Igor Leonardi – balkon Poštna ulica 1
– Vasja Bajde & Zala Bajde – balkon Rotovža
– Blaž Korez in bobnarji Plesne izbe – vlakec Jurček (okoli Maistrovega in Slomškovega trga)