Koncertna sezona 2021/2022 Narodnega doma Maribor

Izjemna sezona, bogatejša za štiri koncerte

 

Narodni dom Maribor v novo koncertno sezono vstopa optimistično. Vrhunskih koncertnih doživetij, ki bodo ljubiteljem klasične glasbe ponudila pobeg v brezčasje, je namreč še več kot v preteklih sezonah. Tako Orkestrski cikel kot Komorni cikel ponujata kar sedem koncertov, dva več kot v prejšnjih sezonah, v Koncertni poslovalnici Narodnega doma Maribor pa so uspeli na oder Unionske dvorane privabiti tudi kar nekaj velikih zvezdnikov svetovne klasičnoglasbene scene.

Med gosti Orkestrskega cikla naj omenimo slovitega turškega pianista Fazila Saya, enega najbolj iskanih pianistov današnjega časa, ljubljenca občinstva in rednega gosta najvidnejših svetovnih festivalov, s katerim bomo uživali v priljubljenem Mozartovem Koncertu za klavir in orkester št. 12 v A-duru; pa tudi violinista Sergeja Krilova, ki ga je veliki Mstislav Rostropovič označil za »enega izmed petih najboljših svetovnih violinistov« ter Nareka Haknazarjana, armenskega violončelista, ki ga je ugledna revija The Strad opisala kot »zaslepljujoče briljantnega«. Prvi se nam bo predstavil s celo vrsto bleščečih biserov violinske uverture, med katerimi izpostavljamo temperamentno Fantazijo Carmen za violino in orkester Pabla de Sarasateja, drugi pa s priljubljenimi, virtuoznimi in očarljivimi Variacijami na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega.

Slišali bomo tudi spored, posvečen Mozartovim praškim skladbam, med katerimi so nekatera danes najbolj priljubljena dela tega skladatelja (uvertura k operi Don Giovanni, Praška simfonija ter Koncert za klarinet in orkester v A-duru), pa tenkočutno Siegfriedovo idilo Richarda Wagnerja, slavni Adagietto iz Simfonije št. 5 Gustava Mahlerja in enega najlepših koncertov za klarinet, kar jih premore klasična literatura, priljubljen Koncert za klarinet in orkester št. 2 Carla Marie von Webra, s katerim se nam bo predstavila nadarjena mlada slovenska klarinetistka Julija Vrabec.

V ciklu bomo gostili kar nekaj orkestrov, ki navdušujejo občinstvo ter kritike najpomembnejših koncertnih središč in festivalov. Med njimi velja omeniti slovita Litovski komorni orkester in Švedski komorni orkester, gostili pa bomo tudi Simfonike RTV Slovenija in Orkester Beograjske filharmonije. Tu je še drzna, drugačna koncertna izkušnja z Orkestrom brez meja (No Borders Orchestra), ki s svojim glasbenim projektom Ni vrnitve v normalnost nastavlja ogledalo današnjemu in pokoronskemu času, tudi s pomočjo priljubljenih sodobnih skladateljskih zvezdnikov, kakršen je Max Richter, ki ga širše občinstvo pozna tudi po glasbi v filmskih uspešnicah, kot sta z oskarji ovenčana Pod do zvezd (Ad Astra) ali Delo brez avtorja.

Tudi Komorni cikel ne bo brez velikih imen, pospremljenih s sijajem svetovnih žarometov. Tako bomo gostili Ferhan in Ferzan Önder, izjemni turški pianistki, ki ju obožujejo tako mediji kot tudi najstrožji kritiki. Karizmatični dvojčici slovita po svojih intenzivnih in energičnih interpretacijah ter izvirnih, drznih glasbenih sodelovanjih. Prav takšnemu bomo priča tudi mi – oder si bosta namreč delili z redko slišano, a zato še toliko bolj vznemirljivo zasedbo, kvartetom saksofonov. Med ansambli, ki navdušujejo v največjih koncertnih središčih sveta, velja omeniti tudi godalni kvartet Van Kuijk, francosko zasedbo, ki se je uvrstila v prestižno BBC-jevo shemo nove generacije umetnikov, prejela nagrado na mednarodnem tekmovanju za godalne kvartete koncertnega prizorišča Wigmore in zmagala na norveškem tekmovanju za komorno glasbo v Trondheimu. Pri nas bomo tej zasedbi prisluhnili na nastopu skupaj s slovensko glasbeno zvezdnico, ki si je pot na največje glasbene odre utrla z zmago na prestižnem Tekmovanju mladih galsbenikov na Dunaju, flavtistko Evo Nino Kozmus. In ko smo že pri v svetu uveljavljenih slovenskih glasbenikih: Komorni cikel ponuja edistveno priložnost, da na istem odru prisluhnemo devetim glasbenikom, ki so si ustvarili bleščeče kariere v tujini, v vodilnih evropskih orkestrih, kot so Dunajski ali Berlinski filharmoniki. Brina Kafol Žust, flavta, Tomaž Močilnik, klarinet, Tonko Huljev, fagot, Andrej Žust, rog, Matjaž Bogataj, violina, Petra Kovačič, violina, Gea Pantner, viola, Jaka Stadler, violončelo in Iztok Hrastnik, kontrabas, so naši glasbeni svetovljani, ki smo jih uspeli zvabiti na oder Unionske dvorane. Domačin, ki ga želimo na njem doživeti še preden ga mednarodna kariera, ki jo uspešno gradi, ponese (pre)daleč v svet, pa je pianist Nejc Kamplet, ki nas bo spomnil, da je tudi Maribor bil in bo zibelka velikih ter uspešnih glasbenih talentov.

Ponovno razpis abonmajev

Po lanski sezoni, polni negotovosti, smo se v Narodnem domu letos ponovno odločili, da svoja koncertna doživetja ponudimo v obliki abonmajev. Tako se bomo spet tesneje povezali s svojimi zvestimi obiskovalci, ob tem pa jim bomo za doživetje brezčasja v družbi vrhunskih orkestrov, dirigentov in solistov zagotovili stalni sedež, pa tudi kar nekaj ugodnosti in presenečenj, s katerimi jih bomo razveseljevali skozi sezono.

Eden od razlogov za to je, da bodo tako v teh negotovih časih, ki jih krojijo koronski ukrepi, naši abonenti lahko deležni naše prav posebne pozornosti, skrbi ter varoval, ki jih pri naključnih nakupih posamičnih vstopnic nismo in ne bomo mogli zagotavljati. Tako bomo abonente osebno obveščali o vseh morebitnih spremembah terminov ali nastopajočih, o aktualnih ukrepih, pogojih za vstop in sedežnih redih za posamične dvorane oz. prizorišča ipd. Ob tem abonentom zagotavljamo nakup abonmaja brez vsakršnega tveganja. V primeru, da zaradi višje sile katerega od koncertov ne bi mogli izvesti, jim bomo vstopnino zanj v celoti povrnili.

Seveda bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo sezona tekla po načrtih, predvsem pa, da bodo koncertna druženja v sezoni 2021/2022 varna. Da bodo naša vrata ostala odprta in avditoriji polni živahnega utripa. Le skupaj z obiskovalci, z dogodki pred občinstvom, lahko ohranimo kulturno življenje in vrhunsko umetniško ustvarjalnost v našem mestu, ter jima v obdobju najhujše krize slovenske kulture doslej zagotovimo preživetje. Verjamemo, da nam bodo naši obiskovalci stali ob strani, zato jim že sedaj izrekamo iskreno hvaležnost podporo.

Najboljšo novico pa smo prihranili za konec tega obvestila: za razliko od preteklih sezon sta letošnja abonmaja Orkestrskega in Komornega cikla vsak bogatejša za kar dva koncerta. Namesto pet ponujata namreč kar sedem koncertov. Ob tem lahko ljubitelji glasbe za nakup abonmaja izkoristijo tudi BON21.

 

V prilogi PROGRAMSKA KNJIŽICA: KP 2021-2022 Programska knjižica

 

 

Barbara Švrljuga Hergovich novi koncertni sezoni na pot

Obisk koncerta je veliko več kot to

 

Cikli Koncertne poslovalnice niso zgolj niz koncertov, vedno so tudi glasbeno popotovanje. Potujemo v raznolike skladateljske pokrajine, hkrati pa z gostujočimi glasbeniki k nam pripotuje njihova glasba.
Omejitve ob pandemiji nas torej niso prizadele samo zaradi ustavitve javnega življenja in živih koncertov – kar leži v srčiki našega poslanstva, temveč tudi zato, ker so onemogočile mednarodna potovanja.

Orkestrski in Komorni cikel sta presečišče domačega in mednarodnega, tu se poslušalec sreča z glasbo in njenimi izvajalci s celega sveta, domači in tuji glasbeniki se povezujejo v skupnem muziciranju, pri katerem izmenjujejo izkušnje in spletajo nova glasbena partnerstva. Prav ta del našega delovanja še vedno lebdi v negotovosti. Tako smo se v lanski sezoni, ki je napovedovala nekaj največjih koncertnih vrhuncev v naši 75-letni zgodovini, morali odreči nekaterim izjemnim dogodkom. Izgube obžalujemo in si prizadevamo, da bi odpovedane koncerte nadomestili v prihajajočih sezonah. Obenem smo neskončno veseli, da nam je uspelo izvesti nekaj koncertov, in sicer predvsem po zaslugi zavzetih in odzivnih domačih glasbenikov.

V sezoni 2021/2022 napovedujemo nekaj priložnosti za nadomestitev zamujenega in jih prepletamo z novimi dogodki. Tako kot v najboljših letih ponujamo po sedem orkestrskih in komornih koncertov, za katere si srčno želimo, da bi jih slišali v živo in brez omejitev.

Upam, da bomo v prihajajoči sezoni ponovno doživeli polne dvorane in mednarodni vrvež na odru – z izkušnjami in nauki zadnjega leta smo dobro pripravljeni. Vam, dragi glasbeni sopotniki, pa polagam na srce: ne pozabite na glasbo, na glasbenike in nenazadnje na nas, prireditelje koncertov, ki ves ta čas, ko nas niste videli ali slišali, iščemo nadomestne termine za odpadle koncerte, nepretrgoma pripravljamo nove dogodke, preizkušamo nove možnosti in kreativne načine za ohranitev žive koncertne dejavnosti tudi med pandemijo ter jo tako ohranjamo vitalno za čas po njej. Zaupajte nam, da bomo koncerte tudi v zapletenih časih ponudili varno in brez tveganj za vaše zdravje. Tudi za vaš finančni vložek smo hvaležni in ga spoštujemo ter jamčimo vračilo denarja, če bo koncert odpovedan. Vaša zvestoba nam je najpomembnejša, brez nje bi namreč stala naša prizadevanja na majavih temeljih. Podporo delu nas in glasbenikov lahko izkažete z nakupom vstopnic oziroma z vrnitvijo v abonmajske vrste. S tem boste nagradili glasbenike, ki hrepenijo po priložnostih za nastop, nam pa boste dali jasno znamenje, da je naše delo prepoznano, cenjeno in nujno potrebno tudi v prihodnje. Verjamem, da nas združuje ne le ljubezen, temveč tudi globoka potreba po umetnosti in želja, da nam glasba lepša tudi jutri.

Ostanimo skupaj! Obljubljamo vam, da bomo tudi v teh zapletenih časih srčno gojili razgibano glasbeno kulturo, s katero se to mesto lahko ponaša.

Še to: letos vam v sklopu abonmaja Orkestrskega in Komornega cikla ponujamo kar 7 (namesto dosedanjih 5) koncertov, in to za ceno, ki je višja zgolj za 20 odstotkov. En koncert v vsakem ciklu vam torej podarimo. Naj bo to naša skromna zahvala Vam.

Na svidenje na koncertih!

Barbara Švrljuga Hergovich,
vodja programa klasične glasbe Koncertne poslovalnice
Narodni dom Maribor

Mladinski cikel 2021/2022

Kulturno izobraževanje za učence osnovnih in srednjih šol
Občuti glasbo!

Glasba ima velik vpliv na ljudi. Nevroznanstveniki in psihologi so prišli do spoznanja, da glasba lahko uravnava količino dopamina in s tem čustva. Je torej nekakšno sredstvo za spreminjanje človekovega razpoloženja in način artikuliranja čustev, ki jih jezik ne more izraziti. Seveda pa glasbe v glavnem ne izbiramo z mislijo na vse te vplive, temveč glede na to, kar nas pritegne in nam je všeč. Ravno naš okus za glasbo zato veliko pove o naši osebnosti. Strokovnjaki pravijo takole: empatični ljudje imajo raje nezahtevno in mehko glasbo (na primer, raje poslušajo Norah Jones kot Vivaldija), ljubitelji klasične glasbe pa imajo veliko skupnega s poslušalci heavy metala; oboji imajo radi teatralnost, so inteligentni in bolj zaprti vase. Do teh ugotovitev so prišli tako, da so več tisoč udeležencev v eksperimentu prosili, naj čim bolj iskreno opišejo svoj značaj, nato pa so jih na koncu vprašali, katero glasbo imajo najraje. Ljubitelji enake glasbe so presenetljivo podobno opisali svoj značaj. Privrženci plesne glasbe so se v glavnem izkazali za izjemno komunikativne, ekstrovertirane (družabne), a tudi vase zaverovane osebe. Rokerji naj bi izstopali po veliki samozavesti, ustvarjalnosti, delavnosti, a tudi neprijaznosti in skoposti. Ljubiteljem countryja naj bi bila skupna odprtost in ravno tako delavnost. Vsaj tako so ugotovili v raziskavi, ki jo je vodil oddelek za psihologijo edinburške univerze Heriot Watt. Na osnovi teh dognanj se veselimo dela z mladim občinstvom.
Mladinski cikel v svojih redih za tri različne starostne stopnje otrok in mladine ponuja nastope izvrstnih slovenskih glasbenikov in veliko dobre glasbe z vsega sveta, in to v poučnih ter zabavnih predstavah. Za reda Pizzicato in Crescendo, ki sta namenjena otrokom 1. in 2. triade osnovne šole, smo že skoraj petnajst let v tesni navezi z Zavodom MARS in Kulturnim dnevnikom. Red Furioso zabava in širi obzorja mladine 3. triade osnovne šole in srednješolcev. V novi sezoni poleg bogatih vsebin ne pozabljamo niti na koncertni bonton ali glasbeno zgodovino ter ponujamo možnost prepoznavanja in uživanja dobre glasbe. Znova sodelujemo s kulturnimi zavodi iz vse Slovenije in predstavljamo projekte, ki so preteklo sezono zaradi epidemije odpadli. Tako znova vabimo v svoj program legendarnega kitarista Igorja Leonardija, ki bo predstavil vsestranskost igranja na kitaro, nato sledi še en projekt izvrstnih slovenskih izvajalcev, zbranih v skupini Jararaja. Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture je naslov njihove predstave, ki je prepričala občinstvo in kritike po vsej Sloveniji. Marko Hatlak, odličen akordeonist in harmonikar z velikim smislom za pedagoško posredovanje znanja mladim, s svojim tangom nuevom ponazori, kaj vse je mogoče ustvariti na harmoniko. Seveda ne gre niti brez Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Njegovi profesorji glasbe bodo mlade razvneli z vročimi ritmi latinske glasbe. Prisrčno zbirko pesmi je legendarni slovenski pesnik, pisatelj in humorist Fran Milčinski – Ježek napisal za in o svoji vnukinji Nani, ki jih bo sama predstavila pod naslovom Nanine pesmi z najlepšimi Ježkovimi šansoni in baladami, in ob tem zaključku sezone jo bodo spremljali Joži Šalej, Nino de Gleria in Blaž Celarec.

Prisrčno vabljeni!

Tina Vihar
producentka Mladinskega cikla

 

Orkestrski cikel 2021/2022

No Borders Orchestra
1. koncert Orkestrskega cikla, izbrano iz Festivala Maribor 2021
Premil Petrović, dirigent
Vladimir Kostov, violina
Dvorana Union
sobota, 25. september 2021, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
John Adams: Shaker Loops
Max Richter: Vivaldi Recomposed
***
Ivan Božičević: Rethink! (Trailer) Symphony of Exigent Transformation (Simfonija nujne preobrazbe)
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal

No Borders Orchestra (NBO) je v evropskem merilu enkratna skupina glasbenikov, sestavljena iz najboljših profesionalnih inštrumentalistov iz različnih držav, verskih in etničnih skupin zahodnega Balkana. Skupaj se dvigajo nad politične opredelitve in dokazujejo, da najpomembnejši, humani cilji lahko povezujejo različno in nasprotujoče. Na tem temelji njihovo dvojno poslanstvo: ustvarjati izjemno glasbo in dvigovati zavest o perečih družbenih temah.
No Borders Orchestra poleg tega dokazuje, da glasba ni zgolj stvar zaprtih koncertnih dvoran, temveč zmore in mora preseči razlike med ljudmi ter prispevati k skupnemu dobremu. Verjetno ni izziva, ki bi bolj potreboval takšno humano naravnanost kot svet med pandemijo. Glasbeniki iz NBO verjamejo, da njihova izkušnja pri združevanju ljudi z Balkana skozi glasbo lahko pomaga tudi razklanemu svetu in ga spodbudi k humanejši preobrazbi.
Pričujoči koncert tematizira preobrazbo v in skozi glasbo. Slišali bomo minimalistično skladbo Shaker Loops, eno najpogosteje izvajanih del slovitega ameriškega skladatelja Johna Adamsa, preobrazbo solističnih koncertov Štirje letni časi Antonia Vivaldija, kot jih je z modernim ušesom slišal skladatelj Max Richter, in kot krono še razkošno godalno delo Metamorfoze Richarda Straussa, odraz skladateljevega duševnega stanja ob bolečem uničenju, ki mu je bil priča ob koncu druge svetovne vojne.
Zazvenela bo tudi kratka glasbena napoved (Trailer) večjega dela, ki ga je priznani hrvaški skladatelj Ivan Božičević napisal po naročilu No Borders Orchestra in ki v svojem naslovu, Simfonija nujne preobrazbe, povzema sporočilo koncerta.

Koncert bo izveden v sklopu abonmaja Orkestrskega cikla, ponujen pa bo tudi v programskem okviru Festivala Maribor 2021.

Vzhodno-zahodni komorni orkester
Rostislav Krimer, dirigent
Fazil Say, klavir
2. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
torek, 19. oktober 2021, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48
Fazil Say: Premaknjena hiša za klavir in godalni orkester, op. 72c (2017)
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 12 v A-duru, KV 414
Mieczysław Weinberg: Komorna simfonija št. 2, op. 147

Z Vzhodno-zahodnim komornim orkestrom imamo čast gostiti še eno zasedbo glasbenikov, ki vrhunsko glasbeno izvedbo povezuje s prepričanjem, da lahko s svojim delovanjem vplivajo ne le na koncertno krajino, temveč na celotno družbeno klimo ter prispevajo k vsaj malce prijaznejšemu svetu.

V orkestru s sedežem v Minsku so zbrani vrhunski glasbeniki Vzhoda in Zahoda – solisti in vodilni orkestrski glasbeniki iz Belorusije, Češke, Francije, Gruzije, Nemčije, Estonije, Japonske, Izraela, Italije, Latvije, Litve, Poljske, Rusije in Ukrajine. Glasbenike druži prepričanje, da ima glasba moč povezovanja ljudi in preseganja političnih zamejitev. Njihov cilj je krepiti vezi in kulturno sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo ter svetom. Po glasbeni plati orkestra ne odlikuje le izjemni nabor glasbenikov, temveč tudi prefinjena glasbila, med katerimi so godala delavnic Guarneri-del-Gesuja, Guadagninija in Stradivarija. Ta nevsakdanja kombinacija prispeva k prepoznavnemu zvenu orkestra.
Orkester je leta 2015 ustanovil pianist in dirigent Rostislav Krimer, ki ga uspešna sodelovanja povezujejo z velikani, kot so Gidon Kremer, Maksim Vengerov, Viktor Tretjakov, Mario Brunello in Julian Rachlin. V žarišču tokratnega sodelovanja bo enkratna glasbena pojava na koncertih zahodne klasične glasbe, turški pianist in skladatelj Fazil Say, ki s svojim izjemnim klavirskim in skladateljskim darom navdušuje občinstvo in kritike tako Vzhoda kot Zahoda. To dosega z nastopi, ki so povsem drugačni od uveljavljenih: sproščeni so, neposredni, razburljivi. Bistveni del njegovih koncertov je izvajanje lastnih skladb in improvizacija, kar je izjemna redkost v koncertni praksi moderne klasične glasbe.
Tudi koncert v Mariboru bo predstavil Sayevo značilno kombinacijo briljantno interpretirane klasike in izvedbe njegove nove glasbe.

Orkester iz Padove in Benečije
Marco Angius, dirigent
Anastasia Boldyreva, mezzosopran
3. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
sobota, 6. november 2021, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
Richard Wagner: Siegfriedova idila, WWV 103
Gustav Mahler: Adagietto iz Simfonije št. 5
***
Richard Wagner (prir. H. W. Henze): Pet samospevov za ženski glas na pesmi Mathilde Wesendonck
Gustav Mahler (prir. C. Colnot): Adagio iz Simfonije št. 10

Glasbeno razkošje naših zahodnih sosedov je pregovorno: Italija, ki jo mnogi štejejo za zibelko evropske klasične glasbe, se zares ponaša z glasbeno zgodovino brez primere.
Tudi danes Italijo krasi izredno bogato glasbeno življenje, čemur se nima zahvaliti le razvpiti operni tradiciji – poleg številnih opernih hiš, izjemnih pevcev in dirigentov premore namreč obilico simfoničnih orkestrov, med katerimi jih je kar nekaj kakovostno presežnih tudi v mednarodnem merilu. Manj znano pa je, da so italijanski glasbeniki (in poslušalci) zelo radovedni in željni raznolikega repertoarja in nove glasbe, zato so sporedi tamkajšnjih orkestrov domiselni in intrigantni. Orkester Padove in Benečije sodi med takšne orkestre. Ponaša se z razgibano 55-letno zgodovino, v kateri ne manjka sodelovanj z velikani, kot so Martha Argerich, Riccardo Chailly, Anne-Sophie Mutter, Svjatoslav Richter, Mstislav Rostropovič in Philippe Herreweghe. Danes orkester pod umetniškim vodstvom Marca Angiusa nastopa na več kot 120 koncertih letno, doma in v tujini. Glasbeniki se poglabljajo v najraznovrstnejši glasbeni repertoar in se ne ogibajo niti velikim simfoničnim delom.
Zahvaljujoč domiselnim priredbam za manjšo orkestrsko zasedbo, se jih da izvesti tudi v taki dvorani, kakršna je naša Unionska.
Slišali bomo Wagnerjevih Pet samospevov na pesmi Mathilde Wesendonck, ki so stkani iz glasbene snovi skladateljeve opere o neskončni ljubezni Tristan in Izolda, ter pretresljiv, zvočno presunljiv prvi stavek Mahlerjeve nedokončane zadnje, Desete simfonije. Uvod koncerta pa nas bo s svojo razpoloženjsko ležernostjo spomnil na nepozabni Viscontijev film Smrt v Benetkah, v katerem Adagietto iz Mahlerjeve Pete simfonije uglasbi senzualnost Italije, kot so jo občutili evropski intelektualci in umetniki.

Simfonični orkester RTV Slovenija
Rossen Milanov, dirigent
Julija Vrabec, klarinet
4. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
četrtek, 25. november 2021, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
Carl Maria von Weber: Koncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru, op. 74, J 118
***
Franz Schubert: Simfonija št. 9 v C-duru, D 944, »Velika«

Simfonični orkester RTV Slovenija je že sedem desetletij eden vodilnih slovenskih orkestrov, ki izstopa s svojo odličnostjo, radovednostjo in izjemno repertoarno raznovrstnostjo. Orkester, ki je zaslužen za številne krstne izvedbe in kakovostne posnetke slovenske glasbe, je v zadnjem desetletju največ pozornosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so sodelovali zvezdniki, kot so Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Arvarez, Miša Majski, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer in Ivo Pogorelić. José Carreras, Placido Domingo, Andrea Bocelli in 2Cellos so si za spremljevalni orkester na svojih turnejah izbrali prav Simfonike RTV Slovenija.
Orkester od sezone 2019/2020 vodi bolgarsko-ameriški dirigent Rossen Milanov, ki se ponaša z zavidljivo kariero na severnoameriški celini in s svojo glasbeno širino pelje orkester naprej po utrjeni poti.
Na tokratnem koncertu bo v žarišču vzhajajoča zvezda, mlada klarinetistka Julija Vrabec s Primorske, dvakratna zmagovalka državnega tekmovanja Temsig ter prvonagrajenka mednarodnega tekmovanja Iscart v Luganu. Glasbenica se trenutno izpopolnjuje v Švici, ob tem pa gradi svojo koncertno dejavnost. Slišali jo bomo v enem najlepših koncertov za klarinet, kar jih premore klasična literatura, občutenem Drugem koncertu za klarinet Carla Marie von Webra.
V drugem delu koncerta se bomo predali, kot se je izrazil Robert Schumann, »nebeški razsežnosti« Schubertove »Velike« simfonije, enemu najizvirnejših del simfonične literature, ki je razpeto med klasicistično čistostjo in širokopoteznostjo »romantičnega« 19. stoletja.
(Nadomestni termin za koncert, prvotno načrtovan za 26. november 2020.)

Švedski komorni orkester
Martin Fröst, vodja in klarinetist
Mojca Erdmann, sopran
5. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
petek, 28. januar 2022, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Don Giovanni, KV 527
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A-duru, KV 622
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Prizor za sopran »Bella mia fiamma … Resta, o cara«, KV 528
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 38 v D-duru, KV 504, »Praška«

V dobi globalizirane mednarodne orkestrske scene ter hitrih izmenjav med glasbeniki je to, da mladi orkester zablesti z edinstvenim in prepoznavnim zvenom, zavidljiv dosežek. Tako je prepričal leta 1995 ustanovljeni Švedski komorni orkester, skupina nekaj manj kot štiridesetih medsebojno tesno povezanih članov. S Thomasom Dausgaardom, ki je orkester vodil od leta 1997, so osvojili svet – na nastopih v ZDA, na Japonskem, na vodilnih prizoriščih Londona, Hamburga, Münchna in Dunaja, na Salzburškem festivalu, Festivalu Reingau in BBC Proms so prepričali najzahtevnejše poslušalce in si priborili mesto najbolj iskanih evropskih orkestrov.
Leta 2019 je vodstvo orkestra prevzel sloviti švedski klarinetist Martin Fröst, ki se vedno bolj uveljavlja tudi kot dirigent. Glasbenik, ki smo ga v Mariboru že imeli priložnost spoznati kot izjemnega klarinetista, nam bo svojo glasbeno pronicljivost razgrnil kot dirigent Mozartove glasbe.
S Švedskim komornim orkestrom in Mozartovo glasbo se je podal na obsežno glasbeno popotovanje – z nizom koncertov se Fröst in glasbeniki želijo poglobiti v skladbe, ki jih je Mozart napisal za nastope na svojih številnih potovanjih.
Pričujoči koncert bo posvečen Mozartovemu obisku Prage.
Še nekaj je orkestru pri srcu, in sicer zavest o ohranjanju okolja. Ta turneja bo njegova prva obsežna »zelena« turneja, med katero se bodo glasbeniki posluževali izključno evropskih železniških povezav.
Orkestru se bo pridružila zvezdniška sopranistka Mojca Erdmann, ki navdušuje v dunajskem Glasbenem združenju, Bavarski državni operi, Državni operi Unter den Linden v Berlinu in na odru Metropolitanske opere v New Yorku. Nemška sopranistka s slovenskim imenom (njena mati prihaja iz Ljubljane) izvaja izredno širok repertoar, ki sega od baročne glasbe do novih del uglednih skladateljev, ki ji posvečajo svoja dela. Z izvedbo Mozartovega koncertnega prizora bo njen bleščeče gibljivi glas končno zasijal tudi pri nas.

Litovski komorni orkester
Sergej Krilov, violina in vodja
6. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
petek, 18. marec 2022, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

Spored:
Vidmantas Bartulis: I like Schubert
Antonín Dvořák: Serenada za godalni orkester v E-duru, op. 22
***
Pablo de Sarasate: Andaluzijska romanca (Španski ples št. 3) za violino in orkester, op. 22
Camille Saint-Saëns: Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28
Pablo de Sarasate: Fantazija Carmen za violino in orkester, op. 25

(Nadomestni termin za koncert, prvotno načrtovan za 16. december 2020.)

Litovski komorni orkester je eden najbolj zaslužnih za to, da je ime te majhne baltske države postalo mednarodno prepoznavno in da litovski glasbeniki slovijo kot eni najodličnejših na svetu.
Orkester je bil ustanovljen leta 1960. Zaradi izjemnih dosežkov mu je pripadla čast, da se je zapisal v zgodovino kot prvi litovski orkester, ki je dobil dovoljenje za nastop izven Sovjetske zveze. Po tem preboju so ga zasipali z vabili z vsega sveta, srčiko delovanja pa ohranja v domači Litvi. Ima velike zasluge za razvoj litovske glasbene scene in skladateljev, prispeval je k nastanku mnogih novih del litovskih skladateljev ter poskrbel za zgodnjo popularizacijo Arva Pärta in Alfreda Schnittkeja. To poslanstvo izpolnjuje še naprej in se posveča tako klasičnim delom litovske glasbe kot tudi sodobnim skladateljem. S poglobljenim študijem kanonskih del mojstrov klasične glasbe ves čas brusi svoj bleščeči interpretativni slog.
Umetniški vodja orkestra je violinist Sergej Krilov, zelo iskan koncertni solist, ki ga je legendarni Mstislav Rostropovič označil za »enega izmed petih najboljših svetovnih violinistov«. Glasbenik, ki izhaja iz Moskve, prenaša svoje visoke standarde na člane Litovskega komornega orkestra že od leta 2008. Kot dirigent se posveča raznovrstnemu repertoarju, ki zagotavlja glasbeno fleksibilnost in širokopoteznost orkestra.
Vse to bomo slišali na koncertu pri nas, med drugim delo I like Schubert Vidmantasa Bartulisa, ki se ukvarja z enim orkestrovih najljubših skladateljev preteklosti in iz izvirnih drobcev Schubertove glasbe ustvarja povsem novo skladbo.

Beograjski filharmonični orkester
Howard Griffiths, dirigent
Narek Haknazarjan, violončelo
7. koncert Orkestrskega cikla
Dvorana Union
nedelja, 15. maj 2022, 19.30
za IZVEN in ORKESTRSKI CIKEL

Spored:
Peter Iljič Čajkovski: Burja, simfonična fantazija po Shakespearju, op. 18
Peter Iljič Čajkovski: Variacije na rokokojsko temo, op. 33, za violončelo in orkester
***
Antonín Dvořák: Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70, B 141
Cena vstopnic: 25,00 €; 23,00 € (upokojenci(; 21,00 € (študenti, invalidi)

(Nadomestni termin za koncert, prvotno načrtovan za 30. maj 2021.)

Orkester Beograjske filharmonije je v svoji skoraj stoletni zgodovini vedno slovel kot eden najmarkantnejših orkestrov regije. Z izjemno muzikalnostjo in temperamentom je očaral mnoge generacije poslušalcev.
V svoji najnovejši zgodovini prijetno preseneča s svojo suverenostjo, kreativnostjo pri snovanju koncertov ter drznimi marketinškimi pristopi, s katerimi mu je uspelo navezati tesne vezi s širokim krogom domačega občinstva. Beograjska filharmonija premaguje ovire, ki pestijo številne sodobne orkestre, in priteguje vedno več poslušalcev; njen tradicionalni koncert na prostem obišče do 40.000 ljudi. Hkrati osvaja srca tujih glasbenikov in občinstva. Na izjemno uspešni ameriški turneji leta 2014 je kritiška srenja filharmonijo prepoznala kot mogočno nosilko izročila in pokončnosti njene kulture. Posebna vez pa že desetletja Beograjsko filharmonijo povezuje s slovitim dirigentom Zubinom Mehto, ki se v Beograd redno vrača in prireja predvsem dobrodelne koncerte.
Beograjska filharmonija dosega svojo izvajalsko odličnost v tesnem sodelovanju z izjemnimi domačimi in tujimi dirigenti. Od sezone 2017/2018 je šef dirigent orkestra uspešni nemški dirigent Gabriel Feltz. Orkestru pa bo v Mariboru dirigiral v Švici živeč angleški dirigent Howard Griffiths, ki je bil med drugim deset let vodja uglednega Komornega orkestra iz Züricha.
Orkester in njegovi preudarno izbrani gostujoči dirigenti se medsebojno oplajajo in poglabljajo v zahtevne programe, kjer prevladujejo velika dela slovanskih skladateljev.
V Mariboru bodo glasbeniki zaigrali skupaj z »zaslepljujoče briljantnim« (citat iz revije The Strad) armenskim violončelistom Narekom Haknazarjanom.

Komorni cikel 2021/2022

Naši glasbeni svetovljani
1. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
sobota, 9. oktober 2021, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Brina Kafol Žust, flavta; Tomaž Močilnik, klarinet; Tonko Huljev, fagot; Andrej Žust, rog; Matjaž Bogataj, violina; Petra Kovačič, violina; Gea Pantner, viola; Jaka Stadler, violončelo; Iztok Hrastnik, kontrabas
Spored:
Anton Reicha: Oktet v Es-duru, op. 96
***
Heinrich Hofmann: Oktet v F-duru, op. 80
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

Slovenija ni bogato obdarjena zgolj z izjemnimi športnimi talenti, na mednarodni sceni blestijo tudi slovenski glasbeniki, ki igrajo z vodilnimi evropskimi orkestri. S pričujočim devetercem smo končno dočakali priložnost, da del teh glasbenikov slišimo skupaj na odru.
Gre za glasbenike mlajše srednje generacije, ki so se ustalili v katerem izmed velikih glasbenih središč in delujejo v ognjevitem ustvarjalnem poletu. Gonilna sila zasedbe je Andrej Žust, ki zaseda zavidljivo mesto hornista Berlinskih filharmonikov, ob tem pa snuje tudi komornoglasbene projekte. Pridružili se mu bodo Brina Kafol Žust, flavtiska pri vodilnih orkestrih v Nemčiji, Tomaž Močilnik, solo klarinetist Simfoničnega orkestra Hessenskega radia, pa hrvaški gost, ki deluje v Nemčiji, Tonko Huljev, ter Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v orkestru Bavarske državne opere, Gea Pantner, prva violistka Simfonikov RTV Slovenija in članica številnih mednarodnih komornih zasedb, Jaka Stadler, ki je violončelist Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, in člana orkestra Dunajske filharmonije, violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.
Glasbeniki pripravljajo spored z dvema oktetoma. Prvi je delo Antona Reiche, ki je bil svojčas znan predvsem kot Beethovnov prijatelj ter vplivni učitelj Franza Liszta in Hectorja Berlioza, pisal pa je nenavadno napredne komorne skladbe s pihali.
V drugem delu koncerta bomo slišali delo Heinricha Hofmanna, ki je bil izjemno priljubljen v drugi polovici 19. stoletja, nato pa je skoraj utonil v pozabo.

Godalni sekstet Slovenske filharmonije
2. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
torek, 2. november 2021, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Žiga Faganel, violina; Oliver Dizdarević, violina; Roberto Papi, viola; Tomaž Malej, viola; Alja Mandič Faganel, violončelo (solistka); Petra Greblo, violončelo; Matija Stipanič, recitacija

Spored:
Richard Strauss: Uvod (Sekstet) iz opere Capriccio, op. 85
Robert Schumann (prir. A. Heinig): Koncert za violončelo in orkester v a-molu, op. 129, v priredbi za violončelo solo in godalni kvartet
***
Arnold Schönberg: Ozarjena noč, op. 4 za godalni sekstet
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

Novi godalni sekstet glasbenikov Slovenske filharmonije se je oblikoval počasi in spontano med srečevanji ob domačem muziciranju. Odločilni zagon pa je glasbenikom dalo zaprtje koncertnega življenja – to jih ni ustvarjalno ohromilo, temveč jim je dalo priložnost za oblikovanje nečesa lepega.
Zasedba pretežno mlajših in ustvarjalno ambicioznih članov Orkestra Slovenske filharmonije je v času zaprtja javnega življenja z velikim uspehom pripravila svoj prvi koncert, namenjen spletnemu pretakanju. Vendar je kakovost, ki so jo dosegli pod vodstvom violinista Žige Faganela, močno presegla ta priložnostni značaj.
Gonilna sila ansambla, Žiga Faganel, je izkušnje že zgodaj nabiral v mednarodnem okolju. Študiral je violino na glasbeni šoli Thornton Južnokalifornijske univerze v Los Angelesu. Izkazal se je na več tekmovanjih in kot član godalnega kvarteta Tetraktys, bil je koncertni mojster slovenskih in mednarodnih mladinskih orkestrov, zdaj pa je član Orkestra Slovenske filharmonije in Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije. Poleg Oliverja Dizdarevića, ki je violinist Orkestra Slovenske filharmonije ter violinist in violist v različnih komornih skupinah, pri zasedbi

 

sodelujejo še Roberto Papi, ki nadomešča vodjo sekcije viol Orkestra Slovenske filharmonije, Tomaž Malej, namestnik vodje sekcije viol Orkestra Slovenske filharmonije, in violončelistka Petra Greblo.
V soju žarometov bo tokrat violončelistka Alja Mandič Faganel, ki se je brusila pod mentorstvom uglednega violončelista Pavla Dešpalja, Monike Leskovar in v zasedbi Cellomania.
Violončelistka bo nastopila tudi kot solistka v komorni priredbi Schumannovega Koncerta za violončelo. Kot gost se bo glasbenikom pridružil dramski igralec Matija Stipanič, član ansambla Drame SNG Maribor, ki nas bo z recitacijo Dehmlove pesmi Ozarjena noč pripravil na popolno potopitev v Schönbergovo ekspresivno Ozarjeno noč.

Eva Nina Kozmus, Kvartet van Kuijk
3. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
sreda, 1. december 2021, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Eva Nina Kozmus, flavta; Kvartet van Kuijk: Nicolas Van Kuijk, violina; Sylvain Favre-Bulle, violina; Emmanuel François, viola; Anthony Kondo, violončelo

Spored:
Amy Beach: Tema in variacije za flavto in godalni kvartet, op. 80
Joseph Haydn: Divertimento v G-duru, Hob. II:G4 (Kvartet v G-duru op. 5, št. 2, za flavto in godalni trio)
***
Felix Mendelssohn Bartholdy: Godalni kvartet št. 2 v a-molu, op. 13
Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet za flavto in godalni trio št. 1 v D-duru, KV 285
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

(Nadomestni termin za koncert, prvotno načrtovan za 1. december 2020.)

Med najpomembnejše oporne točke našega poslanstva sodita podpora in omogočanje primernih priložnosti ter pogojev za predstavitev dela vrhunskih slovenskih glasbenikov. Ko pričnemo s podporo mladim talentom, to pogosto pomeni, da lahko sledimo najintenzivnejši fazi umetniškega razvoja glasbenika, prvim letom doseženega mojstrstva, v katerih si glasbenik izoblikuje svoj profil in nastopi koncertno kariero. To drži za flavtistko Evo Nino Kozmus, ki je leta 2010 zablestela kot zmagovalka evrovizijskega tekmovanja za mlade glasbenike na Dunaju in smo jo v naših programih gostili že pred leti. Medtem se je flavtistka izobraževala v tujini in razvila razvejano mednarodno kariero ter poglobila sodelovanja z raznolikimi glasbenimi partnerji. Deluje kot komorna glasbenica, solistka in gostujoča orkestrska solo flavtistka pri uglednih evropskih orkestrih. Med drugim jo je opazil pevec in vplivni glasbeni kurator Rolando Villazón, ki jo je gostil v svoji televizijski oddaji Jutrišnje zvezde in jo povabil kot solistko na Mozartov teden v Salzburgu (2020).
Na koncertu v našem Komornem ciklu bo nastopila z mlado zasedbo, godalnim kvartetom Van Kuijk. Francoska zasedba se je uvrstila v BBCjevo shemo nove generacije umetnikov, prejela nagrado na mednarodnem tekmovanju za godalne kvartete na prizorišču Wigmore in zmagala na norveškem tekmovanju za komorno glasbo v Trondheimu. Od nastanka leta 2012 glasbeniki iz tega kvarteta nabirajo izkušnje z nastopi na najuglednejših koncertnih prizoriščih in festivalih po Evropi (Berlinska filharmonija, dunajsko Glasbeno združenje, Tonhalle v Zürichu, festivali v Lockenhausu, Verbieru, Aix-en-Provence), v Severni Ameriki, Hong Kongu in Avstraliji. Skupaj z Evo Nino Kozmus pripravljajo reprezentativen spored s klasičnimi deli iz repertoarja za godalni kvartet in flavto ter priredbami zanju.

Kvartet saksofonov Arcis; Ferhan in Ferzan Önder
4. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
sreda, 8. december 2021, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Kvartet saksofonov Arcis: Claus Hierluksch, sopranski saksofon; Ricarda Fuss, alt saksofon; Edoardo Zotti, tenor saksofon; Jure Knez, bariton saksofon; Ferhan in Ferzan Önder, klavir

Spored:
Sergej Rahmaninov: Simfonični plesi, op. 45 – I. Non allegro (prir. Miha Ferk)
Sergej Prokofjev: Suita iz baleta Romeo in Julija (prir. Miha Ferk)
***
Aleksej Igudesman: Ruska plesna suita za kvartet saksofonov in klavirski duo
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

(Nadomestni termin za koncert, prvotno načrtovan za 12. februar 2021.)

Redka oblika komorne glasbe – kvartet saksofonov – je vzcvetela v edinstveno pojavnost na klasičnoglasbenih koncertnih odrih po zaslugi izjemno nadarjenih in zagnanih mladih saksofonistov, ki navdušenje za klasiko združujejo z iskreno strastjo do sodobne glasbe. Med njimi prednjači mlada zasedba Arcis s sedežem v Münchnu (katere član je tudi izjemni slovenski saksofonist Jure Knez), ki navdušuje s prodornostjo, avtentičnostjo in karizmatičnim nastopom.

Prav ta spoj odličnosti in neposrednosti je pritegnil pozornost slovitih pianistk Ferhan in Ferzan Önder. Dvojčici, ki prihajata iz Turčije, sestavljata duo, v katerem se individualnost popolnoma prepleta in dopolnjuje s sorodnostjo. Evropske poslušalce sta očarali z uglašeno intenzivnostjo in značilnim čutom za ritmično diferenciranost, s katerim vsaki glasbi vlijeta nov zagon.
Ognjevita igra, ki poka po šivih od nebrzdane zanesenosti, je tisto, kar se zgodi, ko se pestro sestavljena mednarodna zasedba šestih glasbenikov sreča na odru. Zato ne preseneča, da so glasbeniki za temo svojega koncertnega sporeda izbrali ognjevite ruske plesne ritme. Tako bomo slišali raznoliko glasbo: od klasičnih mojstrovin (v priredbi Mihe Ferka, še enega briljantnega slovenskega saksofonista in skladatelja) do iskrivega dela duhovitega violinista, skladatelja in pronicljivega komedijanta Alekseja Igudesmana.

Bach Consort Wien
5. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
torek, 11. januar 2022, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Rubén Dubrovsky, vodja; Francisco Brito, tenor

Vidala
Spored: baročna glasba in ljudska glasba Južne Amerike
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

V 16. stoletju so se v Južni Ameriki srečale tri kulture in trije povsem različni glasbeni svetovi: impresivna, a glasbeno skrivnostna kultura staroselcev, ljudska in moderna baročna glasba španskih osvajalcev ter melodije in ritmi afriških sužnjev. Od Argentine do Mehike so vzcveteli novi plesi: sarabanda, chacona, zamacueca, pasacalle in folia. Ta glasba je kot slepi potnik kolonialnih ladij našla pot v Španijo in od tod v vso Evropo.
Medtem ko je zagon ognjevitih plesov v Evropi pojenjal, je ostala ta glasba živa v spominu argentinskega ljudskega izročila in je preživela do danes. Uči nas o domnevno izvornem načinu muziciranja in gradnje glasbil v baročnem času. Vivaldijevo glasbo, denimo, lahko razumemo skozi poudarjeno ritmičnost – pri tem gre morda za enega izmed odločilnih vplivov, ki so jih iz Južne Amerike prinesli kolonialisti.
To glasbo na koncertni oder prinaša izjemni ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja, ki ga je ustanovil vodja, dirigent in multiinštrumentalist Rubén Dubrovsky. Zgodba Vidale je tudi njegova osebna zgodba, ki razgrinja bogastvo tradicij, ki se prepletajo v zgodovini njegove družine. Dubrovsky izhaja iz Argentine, kamor so se njegovi predniki preselili iz Evrope v začetku 20. stoletja. Sam se je vrnil v Evropo, vendar je 100-letni »izlet« v Argentino zadostoval za to, da je njegova umetniško občutljiva družina posrkala tamkajšnjo kulturo in tradicionalno glasbo ter s tem za vedno spremenila njegovo dojemanje glasbe.
Glasbenikom se bo pridružil argentinski tenor Francisco Brito, ki bo s svojimi izkušnjami prispeval k programu, v katerem bomo znano in manj znano baročno glasbo slišali skozi ušesa Južne Amerike in jo spoznali kot ritmično, melanholično, barvito, presunljivo in neverjetno svežo.

Poetico Musicali
6. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
petek, 22. april 2022, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Maruša Brezavšček, kljunasta flavta; Martin Jantzen, viola da gamba; Elias Conrad, teorba; Melanie Flores, čembalo

Združeni okusi
Spored: Johann Sebastian Bach, Arcangelo Corelli, Georg Philipp Telemann, Francois Couperin, Anne Danican Philidor, Jacques Morel
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

Les gouts reunis, »združeni okusi«, je naslov zbirke suit francoskega baročnega skladatelja Françoisa Couperina, mešanice značilnih nemških, italijanskih in francoskih slogov. S takšnimi mešanicami so skladatelji, kot je bil Couperin v Franciji pa J. S. Bach in G. P. Telemann v Nemčiji, sodelovali v procesu internacionalizacije glasbe.
Mednarodna povezovanja so od nekdaj značilnost glasbenega ustvarjanja, moderni svet zgolj pospešuje proces. Primer takšnega sodelovanja so mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. Zaslugo za nastanek te zasedbe gre pripisati ugledni baselski šoli za staro glasbo, v kateri se srečujejo najbolj nadarjeni mladi glasbeniki s strastjo do stare glasbe. Schola Cantorum Basiliensis ponuja neizčrpni vir znanja in navdiha ter s tem prispeva k nastanku novih idej in povezav.
Med najbolj bleščečimi študenti te šole je Maruša Brezavšček, interpretka na kljunastih flavtah, ki jo zanima tako stara kot sodobna glasba. O zmagovalki uglednih mednarodnih tekmovanj so zapisali: »Maruša je popolnoma predana glasbi, z neverjetno resnobnostjo, osvobojeno vsakršnega ega in z duhovno razsežnostjo daje glasbi tisti simbolni pomen in smisel, ki je v glasbi od nekaj zajet« (Marina Horak, Glasna).
Kvartet poznavalcev stare glasbe Poetico Musicali dokazuje, da je stara glasba vse prej kot staromodna. S svojim glasbenim udejstvovanjem si prizadeva ustvarjati prostor, v katerem se njegovi člani lahko popolnoma posvetijo odkrivanju sporočilnosti del baročnih skladateljev in to poustvarjajo v svežih interpretacijah.
V rokah mladih glasbenikov je to živa glasba, ki utripa v ritmičnem poletu ali pa se spontano prepušča prosti fantaziji. Čista muzikalnost, osvobojena solističnega razkazovanja, a hkrati vedno neverjetno bleščeča – to je eden od možnih opisov tega, kar se nam obeta na koncertu mladih umetnikov.

Nejc Kamplet, klavir
7. koncert Komornega cikla
Dvorana Union
sreda, 25. maj 2022, 19.30
za IZVEN in KOMORNI CIKEL
Spored: Ludwig van Beethoven, Franz Liszt, Maurice Ravel, Frédéric Chopin, Sergej Rahmaninov
Cena vstopnic: 14,00 €; 13,00 € (upokojenci); 11,00 € (študenti, invalidi)

Maribor nudi primerno okolje za razvoj glasbenih talentov, možnosti za glasbeno izobraževanje, obisk kakovostnih glasbenih prireditev vseh vrst in priložnosti za nastope je v izobilju. Maribor je bil in ostaja tudi glasbeno mesto. Zato ne preseneča, da se v njem porodijo nadpovprečni talenti, ki nato prepričljivo osvajajo svet.
Eden takšnih talentov je Nejc Kamplet, petindvajsetletni pianist, ki izhaja iz dobro znane mariborske glasbene družine. Kamplet se je najprej šolal v Mariboru, na tukajšnji nižji glasbeni šoli in konservatoriju, nato je odšel študirat na Univerzo za glasbo in gledališče v Gradec, zdaj pa študij nadaljuje na Univerzi za glasbo, gledališče in medije v Hannovru.
Svojo zmagoslavno pot je pričel leta 2007 na nacionalnih tekmovanjih, v zadnjih letih pa dosega zavidljive uspehe na uglednih mednarodnih tekmovanjih: leta 2020 prvo nagrado na Yamahinem štipendijskem tekmovanju na Dunaju, leta 2016 prvo nagrado in štipendijo na tekmovanju sklada Hildegard Maschmann na Dunaju, prvo nagrado na spletnem tekmovanju Franza Liszta leta 2021 ter tretjo nagrado za solističnega izvajalca in drugo nagrado v štiriročni igri na 9. tekmovanju »New York International Piano Competition« leta 2018.
Nejc Kamplet se pripravlja za kariero koncertnega pianista in se poglablja v širok in raznovrsten repertoar za svoje glasbilo. Tokratni koncertni spored nam bo razgrnil Kampletovo pianistično delavnico.
Mladi glasbenik se nam bo predstavil kot interpret izbora iz železnih del pianistične literature, ki sega od del Beethovna do pianistične »romantike« Liszta in Chopina ter njenih francoskih in ruskih nasledkov.
 

Na kitaro o kitari
1. predstava Mladinskega cikla
Dvorana Union
torek, 5. oktober, 10.00 – za red PIZZICATO
sreda, 6. oktober, 11.00 za red CRESCENDO
četrtek, 7. oktober, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Igor Leonardi, kitara
Cena vstopnic za red FURIOZO: 5,00 € (20 % popust za skupine nad 10)

Komentirani koncert
Z Igorjem Leonardijem, izvrstnim glasbenikom in mnogostranskim umetnikom, sosnovalcem odlične oddaje Muzikajeto (prejemnice viktorja za najboljšo mladinsko glasbeno televizijsko oddajo leta 2011), z njegovimi kitarami vseh vrst, predvsem pa z Igorjevim znanjem o njih bomo pričeli koncertno sezono Mladinskega cikla 2021/2022.
Leonardi je za mlade poslušalce pripravil učno uro o klasični in električni kitari. Prvi del bo posvečen klasični kitari ter predstavitvi del iz obdobij od renesanse preko baroka, romantike in klasicizma do flamenka, countryja in slovenske ljudske pesmi. V drugem delu bo prešel k električni kitari, ki je srce bluesa, jazza, rock’n’rolla, rocka in močno zaznamuje tudi vse od punka do heavy metala.

Igor Leonardi je študiral jazz in klasično kitaro na graški akademiji za glasbo. Prepotoval je Azijo in Afriko, kjer se je izpopolnjeval v etno glasbi na različnih strunskih inštrumentih, kot so indijski sitar, arabska lutnja ud, turški saz, afriška lovska kitara dusn guni in 24-strunska harfa kora. Sodeloval je s številnimi eminentnimi glasbeniki po vsem svetu.

Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture
2. predstava Mladinskega cikla
Dvorana Union
torek, 9. november, 10.00 – red PIZZICATO
četrtek, 11. november, 11.00 – red CRESCENDO
četrtek, 11. november, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Kvartet Jararaja: Gregor Budal, avtor besedil, vokal, klarinet; Vasilij Centrih, avtor glasbe, vokal, violina; Janez Dovč, avtor glasbe, vokal, harmonika; Petra Trobec, vokal, kontrabas
Marko Bratuš, režija; Janko Rožič, besedilo o Edvardu Kocbeku; Ana Torkar Kus, video projekcije in besedilo o trubadurjih
Cena vstopnic za red FURIOZO: 5,00 € (20 % popust za skupine nad 10)

Glasbena predstava
Na slovensko ljudsko glasbo osredotočena skupina Jararaja je po uspehu skladbe Trubar, ki je nastala ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, nadaljevala ustvarjanje skladb o za slovenstvo pomembnih mojstricah in mojstrih besede, tona, podobe in številke. Glasbeniki so upesnili in uglasbili življenja in delo tistih, ki so bili upodobljeni na slovenskem tolarju, in nekaterih drugih osebnosti.
Nekateri so občinstvu bolj znani, drugi manj, eni so bolj, drugi manj zastopani v šolskem kurikulumu, o nekaterih krožijo takšne in drugačne zgodbe … Vse so združili v hitrojezični rap pridigarja Trubarja, polimelodično miniaturo kvazičeškega Petelina, turistično-promocijski spot nepravega barona Vajkarda, prostozidarsko napitnico someščanov Mozarta in Vege, otožnega menišiča Vodnika tožbo, sonet o prešernem Prešernu, recitativni obračun prostega sloga Kobilce z Jakopičem, Plečnikov song zamrznjene arhitekture, Cankarjev bluz, romantični šlager na temo Ite Rina in pesnitev o Kocbekovem fizisu – Sizifu. Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture se sklene s skladbo, namenjeno vsem, ki jih ta glasbeno-gledališka predstava ni zajela poimensko. Hkrati je omenjena pesem poziv prihodnjim pomembnim osebnostim, ki morebiti sedijo v občinstvu.

Harmonika
3. predstava Mladinskega cikla
Dvorana Union
sreda, 12. januar, 10.00 – red PIZZICATO
četrtek, 13. januar, 11.00 – red CRESCENDO
četrtek, 13. januar, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Marko Hatlak, harmonika
Cena vstopnic za red FURIOZO: 5,00 € (20 % popust za skupine nad 10)

Komentirani koncert
Harmonika je glasbilo, na katero igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. Sestavni deli harmonike so tipkovnica, meh, melodijska omarica, basovska omarica, registri in jermena. Poznamo tri glavne vrste harmonik: diatonično, klavirsko in kromatično.
To glasbilo je v naših krajih posebej priljubljeno, saj je sestavni člen ljudske glasbe, narodnozabavne glasbe, slišati jo je mogoče skoraj pri vseh sodobnih zvrsteh glasbe, vedno bolj pa je cenjena tudi v klasični glasbi. Njena izraznost je izjemna in vešč harmonikar lahko z igranjem nanjo nadomesti manjšo glasbeno zasedbo. Vse o tem glasbilu nam bo povedal, zaigral, ponazoril in razjasnil ugledni slovenski harmonikar Marko Hatlak.
Marko Hatlak nastopa na tujih in domačih koncertnih odrih od leta 2000. Kot solist je igral s simfoničnimi orkestri v Sloveniji in tujini: z Moskovsko filharmonijo, Jensko filharmonijo, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter dirigenti En Shaom, Markom Letonjo, Davidom De Villiersom, Karmino Šilec in drugimi. V komornih zasedbah je nastopil z mednarodno priznanimi glasbeniki Stefanom Milenkovićem, Vlatkom Stefanovskim, Stefanom Hussongom, Uno Palliser, Neil Innes in Tommyjem Emmanuelom, Matejem Bekavcem, Mojco Zlobko Vajgl, Karmen Pečar Koritnik ter v tango in etno zasedbah, kot so Marko Hatlak & Funtango, Stefan Milenkovič, Marko Hatlak, Ars tango in Terrafolk. Posnel je številne plošče z repertoarjem tanga, sodobne, baročne, klasične in etno glasbe. Ustvarjal je tako glasbo za film in teater kot za otroške predstave.

Música Latina
4. predstava Mladinskega cikla
Dvorana Union
četrtek, 24. marec, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Igor Leonardi, kitara
Ana Bezjak, vokal; Gregor Zver, tenor saksofon; Janez Vouk, trobenta; Matjaž Dajčar, kitara; Robert Ožinger, klavir; Luka Herman Gaiser, bas; Bruno Domiter, bobni; Nino Mureškič, tolkala
V sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.
Cena vstopnic za red FURIOZO: 5,00 € (20 % popust za skupine nad 10)

Komentirani koncert
Latinska glasba, kot jo poznamo danes, je mešanica ritmov in melodij španskega, portugalskega, brazilskega, argentinskega, kubanskega, karibskega in drugih slogov, tudi glasbe temnopoltih sužnjev v Južni Ameriki. Sočasno z glasbo so se razvijali latinskoameriški plesi, večinoma ob prihodu kolonialistov v Brazilijo in na Kubo. Najpogosteje gre za mešanico plesnih ritmov in korakov, ki so jih prinašali afriški črnci, južnoameriški Indijanci in evropski beli priseljenci. Črnci so začeli privzemati melodije Špancev in Portugalcev, vse se je pomešalo z ritmi Latinske Amerike in njihovimi nenavadnimi ritmičnimi inštrumenti. Danes sodijo med najbolj znane latinskoameriške zvrsti calypso, latinski rock, ska, reggae, reggaeton, salsa in tango, med plesi pa so priljubljeni samba, ča-ča-ča, rumba itd.
Privlačno in pestro učno urico o nastanku, razvoju in značilnostih latinske glasbe bodo pripravili profesorji Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Nanine pesmi z najlepšimi Ježkovimi šansoni in baladami
5. predstava Mladinskega cikla
Dvorana Union
četrtek, 7. april, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Nana Milčinski, vokal; Joži Šalej, klavir; Nino De Gleria, bas; Blaž Celarec, bobni
Cena vstopnic za red FURIOZO: 5,00 € (20 % popust za skupine nad 10)

Glasbena predstava
Zvrhan koš ljubeznivih navihanosti, mesečevih solz, krotenja morja, zvonkega smeha na vrtiljaku ringaraja, čira-čarnih iger, sončnih kažipotov ter žlahtnega soka življenjskih resnic in modrosti se z Ježku lastnim iskrenjem prekopicuje po Naninih pesmih. Prisrčno zbirko pesmi je legendarni slovenski pesnik, pisatelj in humorist napisal za in o svoji vnukinji Nani. Še več, z Naninimi pesmimi se prvikrat zgodi, da zbirka Ježkovih pesmi doživi uglasbitev. S svetlim, božajočim glasom jih odpoje kar sama – sedaj odrasla – vnukinja Nana.
V stihe presijana zgodba dedka in vnukinje je neskončna hvalnica otroštvu, zvrhana srčne topline. Izpod peresa Frana Milčinskega – Ježka se seli naravnost v srca vseh zvezdogledov in za vedno ustvarja ljubečo povezanost ne zgolj dedka in vnukinje, temveč vseh življenj: tistih, ki se bližajo večeru življenja, in tistih, ki šele brstijo v svet.